Novice

Novice 101 do 113 od 113

Sodniško društvo vodi mariborski sodnik dr. Andrej Ekart

Datum objave: 08.06.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Mariborski okrajni sodnik dr. Andrej Ekart je sredi tedna prevzel vodenje Slovenskega sodniškega društva. Ekart je bil lani pravnik leta po izboru Zveze društev pravnikov Slovenije, je doktor pravnih znanosti, ki predava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Več si lahko preberete na Večerovi spletni strani z dne 7. junij 2018. Klikni >>tukaj<<.

Zmaga našega študenta na tekmovanju Rubikon

Datum objave: 21.05.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Z zadovoljstvom sporočamo, da je študent prvega letnika univerzitetnega študijskega programa Pravo na Pravni fakultetii Univerze v Mariboru Anej Irgolič dne 17. maja 2018 zmagal na finalu tekmovanja Rubikon na Pravni fakulteti v Ljubljani. Študentka Nina Kotnik, tudi s prvega letnika, je osvojila četrto mesto. Študentoma je pri pripravah na tekmovanje pomagala asistentka naše fakultete dr. Petra Weingerl.

Na XIII. finalu tekmovanja slovenskih študentov v predstavitvi sodb ESČP, ki ga prireja Katedra za ustavno pravo že od leta 2006, je nastopilo 11 tekmovalcev s petih fakultet -  Pravne fakultete v Ljubljani, Pravne fakultete v Mariboru, Evropske pravne fakultete, FDV in Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.

Z ostalih fakultet so bili študenti višjih letnikov in študenti druge stopnje bolonjskega študija, z naše fakultete pa dva študenta prvega letnika, ki sta se tja uvrstila po predtekmovanju, ki ga vsako leto vodi prof. dr. Jurij Toplak na naši fakulteti. Na predtekmovanju sodeluje vsako leto preko 100 študentov prvega letnika.

Komisija, ki so jo sestavljali dr. Jadranka Sovdat, Franc Testen in Boris Kobal je najbolje ocenila Aneja Irgoliča, ki je predstavil zadevo Kacki v. Poljska, drugo mesto je zasedla Hana Šerbec, tretje pa Tim Gabršek.

Na ta istem tekmovanju je leta 2016 prav tako zmagal študent prvega letnika naše fakultete, študent Aljoša Polajžar.

Čestitke Aneju Irgoliču in Nini Kotnik!

V Pravni praksi je izšel članek naše študentke Petre Zupančič

Datum objave: 21.05.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

V PP je izšel članek naše študentke, Petre Zupančič, o okrogli mizi »Izvršilni postopek ter postopek za izdajo plačilnega naloga v teoriji in praksi«, ki je potekala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru 12. aprila 2018. Na okrogli mizi so se v razpravi dotaknili predvsem problematike položaja upnikov v izvršilnih postopkih v skladu z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) in vpliva povečanega števila stečajev gospodarskih družb na izvršilne postopke.

Študenti Pravne fakultete Maribor so ZMAGOVALCI VII. državnega tekmovanja "Prav(n)a rešitev"

Datum objave: 24.04.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Dne 20. in 21. aprila 2018 je v Ljubljani potekal sklepni del VII. državnega tekmovanja »Prav(n)a rešitev«, kamor sta se uvrstili tudi dve ekipi študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Po uspešnem pisnem ter ustnem zagovoru je na finalnem delu zmagala ekipa študentov naše fakultete v sestavi Sara Mernik, Matic Špur in Hana Šrot. Za nagrado so dobili pripravništvo v eni izmed odvetniških družb, ki sodelujejo pri pripravi in organizaciji tekmovanja.

Čestitke omenjenim študentom za tekmovalni uspeh.

Kolektiv Pravne fakultete je bogatejši za novo doktorico pravnih znanosti z doktoratom pridobljenim na Univerzi v Oxfordu

Datum objave: 19.04.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

16. aprila 2018 je na Pravni fakulteti Univerze v Oxfordu doktorirala asistentka Pravne fakultete UM, gospa Petra Weingerl. Naslov njene doktorske disertacije je bil "Effective Judicial Protection and Damages in EU Law: The Case for the Deterrent Effect". Mentor pri disertaciji je bil profesor Stephen Weatherill, do prevzema funkcije direktorja Max Planck Inštituta v Frankfurtu pa je bil njen komentor profesor Stefan Vogenauer. Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjala pred dvema ocenjevalkama, profesorico Doroto Leczykiewicz z Univerze v Oxfordu ter profesorico Albertino Albors-Llorens z Univerze v Cambridgu. Dr. Weingerlova je z odlikami diplomirala na Pravni fakulteti ter na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, magistrirala pa na Univerzi v Oxfordu.

Dr. Weingerlovi za pomemben dosežek iskreno čestitamo in ji želimo še veliko akademskih uspehov!

Willem C. Vis Pre-moot na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru

Datum objave: 06.03.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru smo 3. 3. 2018 organizirali manjše pre-moot – predtekmovanje oziroma vajo, ki je služila kot priprava na finale tekmovanja Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot, ki se bo kmalu odvilo na Dunaju. Predtekmovanja sta se poleg mariborske ekipe udeležili še zagrebška in graška ekipa, kot arbitri pa so sodelovali »coachi« oziroma pomočniki pri pripravi ekip in več nekadnjih tekmovalcem.

Coachem Denisu Baghrizabehiju ( PF MB), Lini Burkelc Juras (PF MB), Thomasu Hellerju (PF MB), Teni Hoško (ZG) in Antunu Biliću (ZG) so se tako kot arbitri pridružili še Martina Boršič, Iva Černezel, Renato Kenda, Mitja Robin in Peter Rižnik. Tekmovanje je potekalo kar cel dan, odvilo pa se je pet soočenj, razdeljenih na tri kroge. Izvedba več soočenj je bila žal onemogočena zaradi bolezni več tekmovalcev.

Prvi krog predtekmovanja je potekal od pol devetih do pol enajstih, v njem so se v Sodni dvorani naše fakultete soočili tekmovalci iz Maribora in Zagreba, medtem ko so se v Auditorium Maximum pomeril tekmovalci iz Gradca in Zagreba. Drugi krog, ki je trajal od pol enajstih do pol dveh, je postregel z obračunom med Mariborom in Gradcem v Sodni dvorani in Zagrebom ter Mariborom v Auditorium Maximum. Po drugem krogu je sledil premor za okusno kosilo in druženje, ki nam ga je, kot tudi celotno izvedbo predtekmovanja, omogočila Pravna fakulteta Univerze v Mariboru. Prijetno siti so se ob pol treh v tretjem krogu v Sodni dvorani soočili še tekmovalci iz Zagreba in Gradca.

Naše predtekmovanje je ne le doseglo svoj namen in pomagalo našim tekmovalcem k boljšim pripravam na finale tekmovanja, temveč tudi omogočilo oblikovanje vezi in zbližanje tekmovalcev z različnih fakultet, ki bo nedvomno pozitivno vplivalo tudi na sodelovanje prihodnjih generacij.

Mihael Pojbič  

        

Naš študent David Borlinič Gačnik v Pravni praksi o vseslovenskem tekmovanju ŠTUDENTSKA PRAVDA

Datum objave: 01.02.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

David Borlinič Gačnik, ki je zaključil študij prava na I. stopnji in je trenutno absolvent magistrskega študija na PF UM je v Pravni praksi št. 3-4, ki je izšla 25. januarja 2018, objavil besedilo o letošnjem primeru prometne nesreče povzročene s samovozečim vozilom, ki so ga tekmovalci reševali na vsakoletnem tekmovanju Študentska pravda v organizaciji Študentskega sveta PF in Pravne fakultete Maribor. Ideja o tekmovanju se je rodila znotraj Študentskega sveta PF UM.

Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.

Ključ za uspeh na tekmovanju je poznavanje primera ob obvladanju procesnih pravil civilnega pravdnega postopka in materialnega prava. Značilnost tekmovanja je pravilo iura non novit curia,1 ki obveznost sodišča, da pravno kvalificira tožbeni zahtevek, prenaša na tekmovalce. Ti morajo tako poleg zatrjevanja in dokazovanja dejstev zatrjevati ter dokazovati tudi pravo.

Tekmovalci se najprej srečajo pri pripravi pisnih vlog (tožbe in odgovora na tožbo), kasneje pa še v procesnem diskurzu pred sodiščem. Izmed vseh prispelih tožb sta izbrani dve najboljši, nato pa se tekmovalci postavijo v vlogo toženca in podajo odgovor na najboljšo tožbo. Parametri ocenjevanja izdelkov obsegajo pravilnost in primernost tožbenih zahtevkov, argumentacijo, jezik, videz vlog ipd.

Ekipe, ki so oblikovale najboljše pisne izdelke, so se prebile na ustni del tekmovanja. Ta je bil izveden z dvema simultanima polfinalnima in eno finalno obravnavo, ki so potekale 13. decembra 2017 na PF Univerze v Mariboru. Na obravnavah so za procesno vodstvo in ocenjevanje študentov skrbeli strokovnjaki iz prakse. Na polfinalnih obravnavah so sodna senata sestavljali: predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru Alenka Zadravec, odvetnik Andrej Kac (Odvetniška pisarna KAC & odvetniki), Suzana Bončina Jamšek (ODI Law Firm), dr. Andrej Ekart, odvetnik dr. Miha Šošić in arbiter Peter Rižnik (Konrad & Partners). Senat na finalni obravnavi so sestavljali: podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru dr. Urška Kežmah, odvetnica Vesna Gorjup Zupančič (Odvetniška pisarna Gorjup) in odvetnik Andrej Pohar (Odvetniška pisarna Čeferin). Simulirano sodišče v zadevi ni izreklo sodbe, temveč je glede na vsebino argumentov in profesionalnost ocenjevalo nastope posameznikov in ekip. V finale sta se uvrstili ekipa PF Univerze v Ljubljani (v sestavi: Elizabeta Korenčan, Tilen Majnik, Anže Molan in Vid Žepič) in ekipa PF Univerze v Mariboru (v sestavi: Špela Stanec, David Borlinič-Gačnik, Nina Marin, Aljaž Sagadin in Aljaž Sekolovnik). Zmagala je ekipa PF Univerze v Ljubljani. Za nagrado je vsak član zmagovalne ekipe prejel knjižno nagrado GV Založbe.

Letošnji primer se je nanašal na povrnitev škode, ki je nastala v prometni nesreči, povzročeni s samovozečim vozilom nemškega proizvajalca. Za zapletenost primera je poskrbel mladoletnik, ki je pred trkom posegel v avtonomno delovanje vozila. Mladoletnika je za volan posedel njegov oče, ki ni bil lastnik vozila, temveč ga je najel od podjetja, ki se je ukvarjalo z oddajo vozil. Podjetje je pred oddajo avtomobila izklopilo avtomatske posodobitve navigacijskega sistema, kar je skupaj z neustrezno označeno spremembo prometnega režima (ki je operacijski sistem vozila zaradi izklopljenih posodobitev ni ustrezno zaznal) in posegom mladoletnika pripeljalo do trka z oškodovanko. Ta je utrpela hude poškodbe in je med zdravljenjem umrla. Pred smrtjo je v trenutku lucidne zavesti pooblastila odvetnika, da vloži predpravdni zahtevek in morebitno tožbo za povrnitev nepremoženjske škode. Naloga zastopnikov tožeče strani je bila, da kot zastopniki pravnih naslednikov oškodovanke s tožbo zaobsežejo vse, ki bi utegnili odgovarjati za povrnitev njihove škode in škode, ki je nastala njihovi pravni prednici. Naloga zastopnikov tožene strani pa je bila, da pripravijo obrambo zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana avtomobilska odgovornost.

V ustni fazi so se najprej razreševale procesnopravne dileme. Naslovljeni sta bili zlasti vprašanji pristojnosti in kumulacije zahtevkov. V zadevi je bil podan mednarodni element - vozilo je bilo izdelano pri podjetju, ki ima sedež v Nemčiji, zato je bilo treba razrešiti vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča v Sloveniji. Tekmovalci so pristojnost sodišča utemeljili po Uredbi Bruselj Ia,2 ki je v konkretnem primeru merodajni akt za določitev mednarodne pristojnosti. Nadalje je bilo treba razrešiti stvarno legitimacijo tožečih strank v povezavi s terjatvijo na povrnitev nepremoženjske škode, nastale njihovi pravni prednici. Sporna je bila možnost prehoda te terjatve na dediče. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo določbo 184. člena Obligacijskega zakonika (OZ)3, ki je prehod terjatve za povrnitev nepremoženjske škode vezala na priznanje s pravnomočno sodno odločbo ali pisnim sporazumom. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve zavzelo stališče, da preide terjatev za povrnitev nepremoženjske škode na dediče oškodovancev, če je oškodovanec, ki je utrpel nepremoženjsko škodo, izrazil voljo, da za utrpljeno škodo dobi zadoščenje v obliki denarne odškodnine.4 Vprašanja, ali mora biti ta terjatev zahtevana sodno ali izvensodno, ni razrešilo.5 Zastopniki tožeče stranke so trdili, da za podedljivost terjatve zadostuje že vložitev predpravdnega zahtevka s strani oškodovankinega odvetnika oziroma že pooblastitev slednjega. Nasprotna stran pa je zastopala stališče, da trenutek, ko nepremoženjska škoda izgubi osebno naravo, nastopi šele s trenutkom vložitve tožbe, in podredno ugovarjala veljavnosti pooblastila.

V povezavi s primerom so se odprla tudi številna še kako aktualna vprašanja odgovornosti za škodo, ki nastane ob uporabi samovozečih vozil. Ali lahko samovozeče vozilo na primer štejemo za nevarno stvar? Za negativen odgovor govorijo nekateri statistični podatki, ki kažejo nizek odstotek povzročenih nesreč s tovrstnimi vozili v primerjavi z odstotkom nesreč, ki jih povzročijo običajna vozila. Če je odgovor negativen, se poraja vprašanje, ali samovozeče vozilo morebiti postane nevarna stvar v trenutku, ko v delovanje vozila poseže tretja oseba. Po veljavni pravni ureditvi je odgovornost običajno na strani voznika ali proizvajalca, zaradi razvoja tehnologije pa bi lahko bila v prihodnosti (delno) odgovorna celo umetna inteligenca.6 Odgovor na vprašanje, kdo bo v takšnih primerih odgovoren, bo odvisen od stopnje avtomatiziranosti in pozornosti voznika za volanom.7 Za zdaj v naši pravni ureditvi temelja za odgovornost umetne inteligence sicer ni, a dejstvo, da so snovalci primera prepoznali aktualno tematiko in jo postavili kot izziv, daje letošnjemu tekmovanju Študentska pravda še dodatno težo.

Opažamo spodbuden trend, da se vse več mladih pravnikov odloča za nastop na tem ali onem domačem ali tujem tekmovanju. To ruši nekatere stereotipe o njihovi apatičnosti in kaže na njihovo samoiniciativnost ter željo po raziskovanju novega. Študentska pravda je dokaz, da raste tudi interes študentov za tekmovanja, ki zadevajo reševanje primerov v pravdnem postopku. Plodna tla za nadaljnji razvoj v simbiozi ustvarjajo strokovnjaki iz prakse, ki tekmovanje približajo resničnemu postopku pred sodiščem, snovalci primerov, ki postrežejo z zagonetnimi primeri, in samoiniciativni tekmovalci, ki poiščejo odlične odgovore na zapletena pravna vprašanja.


1 V civilnih postopkih sicer velja načelo iura novit curia, ki pomeni, da sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 917/2006 z dne 16. aprila 2009). To nadalje pomeni, da mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 4788/2008 z dne 4. marca 2009). V postopku tekmovanja Študentska pravda velja zaradi pedagoške, simulacijske in kompetitivne narave ravno nasprotno načelo.

2 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

3 Ur. l. RS, št. 97/07 in nasl.

4 Odločba Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-213/15 z dne 28. septembra 2016.

5 Božič Penko, A.: Razmislek in sodna praksa Vrhovnega sodišča o nekaterih aktualnih vprašanjih odškodninskega prava v zvezi z nepremoženjsko škodo, v: Verbajs, G., in drugi: Pravni letopis. IUS Software (GV Založba), Ljubljana 2016, str. 67-81.

6 Walker Smith, B.: Tesla and Liability, https://cyberlaw.stanford.edu/blog/2015/05/tesla-and-liability (18. 1. 2018). Več o tej temi v: Jakšić, J.: Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence? PP, št. 43/2017, str. 17-19.

7 Walker, J.: Fifty Shades of Grey Area: Autonomous Car Liability, https://www.smithslawyers.com.au/blog/road-safety/fifty-shades-of-grey-area-autonomous-car-liability (18. 1. 2018).

Iz Jezikovne svetovalnice: magistrandka ali magistrantka?

Datum objave: 31.01.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Uradni strokovni (po bolonjskem študiju) ali znanstveni (po predbolonjskem študiju) naziv, pridobljen na podiplomskem študiju, je magister oziroma magistrica. Izraz magistra je praktičnosporazumevalni izraz za (diplomirano) farmacevtko.

Med paroma izrazov magistrand in magistrant ter doktorand in doktorant pa obstaja pomembna pomenska razlika. Tvorjenki na -and označujeta posameznika, ki se pripravlja na magisterij/doktorat, tvorjenki na -ant pa posameznika, ki je magistrski oziroma doktorski študij že zaključil. Tako razliko v pomenu kažejo geselski sestavki v slovarskih priročnikih, v rabi pa razlikovanje ni dosledno izpeljano.

Tina Lengar Verovnik (februar 2017)

Vir: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1870/kako-razlikovati-med-magister-magistrand-magistrant

Izšel je znanstveni članek prof. dr. Janje Hojnik

Datum objave: 26.01.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Revija "RECIEL - Review of European, Comparative & International Environmental Law", ki je uvrščena v bazo SCOPUS je 25. januarja 2018 objavila znanstveni članek izr. prof. dr. Janje Hojnik z naslovom Ecological modernization through servitization: EU regulatory support for sustainable product–service systems.

Celoten članek si lahko preberete >>TUKAJ<<.

Abstract

The objective of this article is to analyse, from a regulatory vantage point, the deliberations on whether (or to what extent) servitization of the European industry can contribute to ecological modernization, in which new technology and business models lead to reduced consumption of natural resources. The article examines how regulatory institutions, in particular at the European Union level, can encourage potentials of servitization business models for ecologically sustainable growth. The article finds that while there are a number of legally binding and soft law frameworks, mechanisms and initiatives related to sustainability, their impact upon servitized European industry remains to be fully discovered. In the future, it will be important to move from incentives for resource efficiency and recycling towards mandatory standards, considering that currently several aspects of the servitization business trend are not bound by mandatory standards for assuring a green and sustainable industry. The challenge facing Europe will be the ability of Member States to agree on environmental standards and not to use them as a basis for regulatory competition.

Na Univerzi v Mariboru deluje Center za podporo poučevanju UM

Datum objave: 09.01.2018 | Datum poteka: 31.05.2020

Univerza v Mariboru se je aprila 2017 prijavila na javni razpis »Vključevanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem pedagoškem procesu« in uspešno pridobila sredstva za financiranje triletnega projekta Didakt.UM.

Poslanstvo projekta Didakt.UM uresničuje novoustanovljena podporna služba na Univerzi, Center za podporo poučevanju UM. Center nudi podporo pedagoškemu kadru Univerze v Mariboru pri didaktični uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in vpeljavi sodobnih učnih praks (npr. kombinirano učenje, obrnjeno učenje, problemsko učenje, projektno učenje). Sodobne učne prakse v kombinaciji z IKT pomembno prispevajo k izboljšanju študijskih uspehov študentov in omogočajo na študenta osredotočeno poučevanje.

Center za podporo poučevanju UM s svojimi dejavnostmi in izobraževalnimi dogodki nudi celovito podporo pedagoškemu kadru UM na različne načine (tudi na daljavo). Več informacij najdete na varni spletni strani:
didakt.um.si
Pedagoški delavci ste vabljeni k sodelovanju s Centrom za podporo poučevanju UM!  
Center sprejema vsa vprašanja in naročila na podporo po elektronski pošti didakt@um.si.