Datum objave: 12.09.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Med 4. in 11. septembrom 2022 je v makedonskem mestu Bitola potekala poletna šola Akademske mreže v podporo politike EU do Zahodnega Balkana (ANETREC) s poudarkom na regionalnem povezovanju (EU policy towards Western Balkans with emphasis on regional cooperation, based on reconciliation - results and challenges). Poletno šolo je organiziral Inštitut ISCOMET iz Maribora pod vodstom prof. emeritus dr. Silva Devetaka. Iz mariborske pravne fakultete so se poletne šole udeležili trije študenti: Živa Šuta, Matej Rožmarin in Jakob Hauptman, ki so imeli priložnost debatirati o aktualnih temah in priložnostih Zahodnega Balkana, od pravnih in političnih dilem širitve EU do vloge religije, manjšin, mirovnih sporazumov in migracij na Balkanu. Pri tem so spoznali profesorje in študente iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije.
Za to priložnost in izjemno izkušnjo se iskreno zahvaljujemo prof. emeritus dr. Silvu Devetaku, prof. dr. Matjažu Tratniku in Francu Mlinarju.
Študenti Živa, Matej in Jakob
Datum objave: 22.08.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
V mesecu avgustu je prof. dr. Jurij Toplak zabeležil izjemne dosežke. Izšla je knjiga Priročnik volilnega prava, ki jo predstavil tudi na Univerzi v Oxfordu in uspešno je objavil pismo v prestižni reviji Financial Times.
Na Univerzi v Oxfordu so v sredo 17. avgusta 2022 prof. dr. Jurij Toplak s Pravne fakultete UM in soavtorji predstavili Priročnik volilnega prava (Routledge Handbook of Election Law), ki doslej najbolj temeljito obravnava področje volilnega prava. V četrtek 18. avgusta je Financial Times objavil pismo Toplaka, da sodne odločitve, s katerimi sodišča potrdijo ali razveljavijo izid volitev, utrjujejo zaupanje v demokracijo.
Handbook of Election Law, ki je izšel v sredo pri britanski založbi Knjiga založbe Routledge, obsega 27 izvirnih poglavij 32-ih vodilnih raziskovalcev volilnega prava s šestih kontinentov. Med njimi so profesorica Pippa Norris z Univerze Harvard, Drude Hadlerup z Univerze v Stockholmu, Mark Rush z Univerze Washington and Lee, vodilna evropska eksperta za elektronsko glasovanje Robert Krimmer in Jordi Barrat i Esteve, raziskovalci z Univerze v Oxfordu in vodilni avstralski strokovnjak za volilno pravo profesor Graeme Orr z Univerze Queensland. Uredila sta jo David Schultz z Univerze Hamline in Jurij Toplak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Knjiga analizira ureditev in trende volilnega prava šestih kontinentov. V pogovoru na Keble College Univerze v Oxfordu so sodelovali profesor Toplak, vodja opazovalnih misij Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Hannah Roberts z Oxforda ter doktorski kandidat na Pravni fakulteti Univerze v Oxfordu Ugochukwu Ezeh.
”Odkar je leta 2000 o predsedniških volitvah v ZDA med George Bushem in Alan Goreem odločilo Vrhovno sodišče, se je reševanje volilnih sporov po vsem svetu preselilo s političnega prizorišča v sodno dvorano. Avstrija, Švica, Islandija, Kenija, Malavi in Slovenija so le nekatere od držav, v katerih so sodišča razveljavila volitve in referendume,“ je povzel prof. dr. Toplak.
“Nesoglasja se vse pogosteje selijo na sodišča, in to je bolje kot s političnimi metodami, protesti ali nasiljem,” pravi prof. dr. Toplak, ki je spisal pritožbe, po katerih je Vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru, vrnilo na glasovnico zavrnjeno kandidatko in odpravilo kazen za spletne komentarje v času volilnega molka. Po pobudi, ki jo je spisal, je leta 2014 Ustavno sodišče odločilo, da morajo biti vsa volišča dostopna za invalidske vozičke.
“Sodišča s sodbo utrdijo mandat zmagovalca, lahko pa uporabijo sodno moč proti volilnim zlorabam tako, da razveljavijo napačne volitve in branijo integriteto volilnega procesa,” je v knjigi zapisal Ugo Ezeh, doktorski raziskovalec na Univerzi v Oxfordu.
V četrtek 18. avgusta je Financial Times objavil stališče prof. dr. Toplaka, da sodne odločitve, s katerimi sodišča potrdijo ali razveljavijo izid volitev, utrjujejo zaupanje v demokracijo. “Lahko odstranijo dvome volivcev, popravijo posledice kršitev, ojačajo zaupanje in, ko je potrebno, z razveljavitvijo pokvarjenih volitev zaščitijo integriteto volilnega procesa. A ključno je, da politiki in mnenjski voditelji volivce prosijo, da ostanejo mirni in pustijo sodiščem, da opravijo svoje delo,” je zapisal v zvezi z volitvami v Keniji. V Keniji pred Vrhovnim sodiščem teče spor o veljavnosti volitev, ki so potekale 9. avgusta.
Datum objave: 04.08.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Študentki PF UM Asja Lešnik in Kaja Lenart sta se med 11. in 15. julijem 2022 udeležili European Law and Economy Summer School v Iki (Hrvaška), kjer so imeli študentje iz različnih evropskih držav priložnost razširiti svoje znanje in kompetence s področja pravnih in socialno-ekonomskih vidikov delovanja Evropske unije.
Poletne šole so se udeležili študentje iz Hrvaške, Italije, Španije, Slovenije, Nizozemske, Brazilije, Venezuele, Portugalske, Češke, Slovaške, Poljske, Bolgarije in Avstrije.
ELESS 2022 je organizirala Pravna fakulteta v Rijeki, predavanja pa so izvajali predavatelji iz več hrvaških fakultet.
Datum objave: 03.08.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Obveščamo vas, da se je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru uspešno zaključil postopek izdaje elektronske publikacije z naslovom Pravo in ekonomija: Pravo, ekonomija in epidemija.
Urednica publikacije je red. prof. dr. Martina Repas.
Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Publikacija je dostopna na povezavi: https://press.um.si in https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/702.
Datum objave: 29.07.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Admir Muratović je prvi LL.M. študent na Wayne State University (WSU) Law School v Detroitu, zvezna država Michigan, ki je bil sprejet na LL.M. program na podlagi bilateralnega sporazuma o akademskem sodelovanju med WSU in Pravno fakulteto Univerze v Mariboru (PF UM). Omenjeni sporazum omogoča študentom, ki so zaključili vsaj en letnik magistrskega študija na PF UM, da z opravljenim LL.M. programom na WSU Law School pridobijo t.i. »dual degree«. Sporazum poleg tega ponuja nižji znesek šolnine od običajnega za študij v ZDA, ter še nekatere druge možnosti tako študentom kot tudi profesorjem z obeh akademskih institucij.
Hvaležen je obem univerzam za to edinstveno priložnosti, še posebej pa g. Thomasu Hellerju, alumniju WSU Law School in trenutnemu profesorju na PF UM, ki je bil idejni vodja vzpostavitve tega sodelovanja. Želi si, da bo uspel vsaj malo prispevati k napredku pri tem sodelovanju, in da je le prvi od mnogih študentov s PF UM, ki se bodo odločili za nadaljevanje študijske poti na WSU Law School. Veseli ga, da je do sedaj že bilo izkazano zanimanje s strani posameznih študentov, katerim je vselej na voljo za dodatne informacije in vtise iz prve roke.
Na Facebook strani fakultete si lahko ogledate nekaj fotografij kampusa WSU, kjer je poleg fakultet še sprejemni center (Welcome center), študentski center (Student center), pol ducata študentskih domov, nekaj knjižnic, rekreacijski center, itd. WSU je bila ustanovljena davnega l. 1868. Obsega 13 fakultet, vsako akademsko leto pa se približno 25.000 študentov udeležuje več kot 300 ponujenih študijskih programov.
Datum objave: 18.07.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Vabljeni k branju nove številke študentske revije IUSTO IURE, ki je izšla v mesecu juliju 2022.
Datum objave: 12.07.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Prejela je več raziskovalnih štipendij in priznanj, vključno s štipendijo za doktorat portugalske Fundacije za znanost in tehnologijo, štipendijo Universiteitsfonds Limburg (SWOL) in nagrado Europa 2008, ki jo je prejela za pomembne akademske dosežke v več državah članicah Evropske unije.
Marta Santos Silva od leta 2005 dela v akademskih in političnih vseevropskih projektih za harmonizacijo evropskega zasebnega prava in ima bogate mednarodne izkušnje s poučevanjem in akademskim upravljanjem. Pogledi in vpogledi, pridobljeni v njeni dosedanji karieri, so pripeljali do njene trenutne raziskovalne agende, ki združuje potrošniško pravo, digitalizacijo in študije trajnosti. Analizirala je potencial spodbud za spodbujanje okoljske trajnosti in kako vpliva na avtonomijo potrošnikov. Trenutno preučuje vrline esencializma za potrošnike in kako se potrošniška zakonodaja lahko in mora odzvati na ta alternativni trend potrošnje.
Datum objave: 08.07.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
V torek, 5.7.2022, je dr. Janja Hojnik izvedla predavanje o rangiranju pravnih revij za raziskovalce Pravne fakultete Univerze v Essexu. V okviru predavanja je predstavila ugotovitve iz članka What Shall I Compare Thee To, ki je bil lani objavljen pri Cambridge University Press (povezava do strani).
Datum objave: 07.07.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je bila ponovno uspešna pri pridobitvi EU projekta v okviru programa JUSTICE Evropske komisije. Projekt nosi naslov: »Digital communication and safeguarding the parties’ rights: challenges for European civil procedure – DIGI-GUARD«.
Od 2. do 4. julija je potekal uvodni sestanek s projektnimi partnerji, prvi delovni dan v idiličnem okolju Robanovega kota, drugi dan pa v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Projekt je namenjen primerjalnemu proučevanju vpliva modernih orodij digitalnega komuniciranja na osnovna pravila in načela civilnega sodnega postopka, kot na primer dokazovanje, vročanje dokumentov ter izvajanje sodnih postopkov v digitalnem okolju. Ob tem je cilj projekta tudi prispevati k večjemu medsebojnemu zaupanju med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah. Rezultati preteklih projektov, ki jih je Pravna fakulteta izvajala v okviru programa JUSTICE so že služili kot zakonodajna podlaga Komisiji EU.
Pravna fakulteta Maribor je koordinatorska institucija projekta, sodeluje še sedem visokošolskih institucij iz sedmih EU držav (Univerza v Gradcu, Univerza Gottfried Wilhelm Leibniz v Hannovru, Univerza v Maastrichtu, Univerza na Rijeki, Univerza v Uppsali, Univerza v Wrocławu, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani).
Programski vodja projekta je prof. dr. Vesna Rijavec. Projekt se bo izvajal predvidoma do konca maja leta 2024.
Datum objave: 04.07.2022 | Datum poteka: 31.12.2099
Dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru redna profesorica dr. Vesna Rijavec, strokovnjakinja za civilno procesno pravo, je prejela častni doktorat Pravne fakultete Univerze v Gradcu za svoje akademske dosežke in zasluge na Univerzi v Gradcu, s katero je že 30 let trdno povezana.
Prof. dr. Vesna Rijavec je prva ženska, ki je prejela častni doktorat fakultete REWI na Univerzi v Gradcu. Potem ko je goste pozdravil prorektor Joachim Reidl, se je dekan Christoph Bezemek spomnil na impresivno kariero dekanice prof. dr. Vesne Rijavec in poudaril njen pomen kot "posrednice med svetovi in disciplinami", tako v raziskovalnem kot osebnostnem smislu. »Vi nas častite in ste poseben okras za Pravno fakulteto Univerze v Gradcu,« je se je slikovito izrazil dekan Pravne fakultete Univerze v Gradcu prof. dr. Vesni Rijavec in se ji zahvalil za dolgoletno zavzetost. Minister za znanost Martin Polaschek je v naslednjem videosporočilu tudi priznal zasluge nove častne doktorice prof. dr. Vesne Rijavec na Univerzi v Gradcu.
Prof. dr. Vesna Rijavec je od leta 1994 na več načinov povezana z graško univerzo. V okviru raziskovalnega in pedagoškega sodelovanja z Inštitutom za civilno procesno pravo in insolvenčno pravo je dala pobudo za serijo predavanj »Skupna predavalnica«, serijo konferenc in številne skupne EU projekte. Od leta 2004 Rijavec svoje znanje redno prenaša kot predavateljica na Univerzi v Gradcu ter podpira študente pri pisanju diplomskih in doktorskih nalog. Poleg tega je kot strokovnjakinja med drugim sodelovala pri evalvaciji raziskovalne dejavnosti Katedre za zasebno pravo.
Prof. dr. Vesna Rijavec je poleg dela univerzitetne profesorice na Univerzi v Mariboru bila in je vključena v številne slovenske zakonodajne projekte. Bila je tudi civilna in kazenska sodnica ter je podpredsednica predsedstva Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Datum objave: 30.06.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Knjiga red. prof. dr. Matjaža Tratnika celovito obravnava vse vrste zastavnih pravic (razen tistih na ladjah in zrakoplovih) ter jih postavlja ob bok drugim instrumentom zavarovanja terjatev. Spremembe ZZK-1 in SPZ po prvi izdaji tega dela so narekovale precej dopolnitev in preoblikovanja. Tako so v tej izdaji temeljito prenovljena poglavja o hipoteki, neposestni (registrski) zastavni pravici in zastavni pravici na vrednostnih papirjih. Dodana je tudi vsa pomembnejša sodna praksa.
Od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki je prinesel vrsto sprememb na področju stvarnopravnih zavarovanj, bo kmalu minilo 20 let. Prva izdaja te knjige iz leta 2006 je bila namenjena predstavitvi nove ureditve. Številne pomembne zakonodajne spremembe na področju zemljiške knjige, dve noveli SPZ in razvoj sodne prakse do danes pa so narekovali temeljito prenovo knjige. Zato so v drugi izdaji bistveno prenovljena poglavja o hipoteki, neposestni zastavni pravici in zastavni pravici na vrednostnih papirjih. Vključena je tudi vsa pomembnejša sodna praksa; pri tem praviloma niso povzeta le jedra, temveč so citirani ključni deli iz obrazložitev.
Sicer pa je ohranjena prvotna zasnova knjige. Tako so v prvem poglavju obravnavani splošni vidiki zastavnih pravic, kot so zlasti temeljna načela, zatem pa vsaka v svojem poglavju posamezne oblike zastavnih pravic. Na kratko so predstavljene tudi druge oblike stvarnopravnih zavarovanj in postavljene ob bok zastavnim pravicam.
Več na: https://gvzalozba.si/zastavna-pravica-2/
Datum objave: 16.06.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
V sredo, 8.6.2022, se je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru izvedla sklepna faza tekmovanja Študentska pravda. Na tekmovanju sodelujejo študenti vseh slovenskih pravnih fakultet. Letos se je izvedlo že sedmič zapovrstjo. Primer je tokrat zadeval varstvo kupcev stanovanj; predvsem vprašanje uporabe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb.
Po mnenju finalnega senata (odv. Matija Urankar (o.p. Senica & partnerji), odv. Uroš Hrastovec (Odvetniška družba Vesenjak - Law firm Vesenjak), višji sodnik doc. dr. Andrej Ekart) je zmagala ekipa v sestavi Patricija Glavica, Matej Makoter Rožmarin, Nina Rebol, Sara Podgoršek in Andrej Stanišić proti ekipi v sestavi Tjaša Pleteršek, Nastja Gorenc, Nina Brndušić, Gašper Kavnik in Timotej Gril.
Najboljša govorka tekmovanja je bila Patricija Glavica.
Zadevni ekipi sta v polfinalih izločili ekipo v sestavi Urška Nerat, Tim Dvorjak in Eva Vervega ter ekipo v sestavi Zala Heric, Anika Rovan in Žan Jevšovar.
Na polfinalnih obravnavah so sodili odv. Andrej Pohar (o.p. Law firm Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak and partners o.p. d.o.o.), odv. kand. Renato Kenda (o.p. Stamenković), Domen Neffat (Law Firm Neffat), odv. Anže Arko (ODI Law) in višja sodnica dr. Anja Drev.
Več o tekmovanju na: https://studentska-pravda.si/
Datum objave: 31.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Študentski svet Pravne fakultete Maribor je ob pomoči odvetniške pripravnice in doktorske študentke prava, Petre Zupančič ter ob podpori dekanice prof. dr. Vesne Rijavec in prof. dr. Tjaše Ivanc, že četrto leto zapored organiziral posvet z delavnicami na temo »Izvršilni postopek v teoriji in praksi.«
Z izvedenim dogodkom smo želeli predvsem povezati pridobljeno teoretično znanje s prakso ter na takšen način približati tematiko vsem, ki se bodo med študijem ali kasneje na svoji poklicni poti soočili z zahtevno nalogo vodenja izvršilnih postopkov.
Dogodek so s svojim znanjem in izkušnjami obogatili naslednji povabljeni gostje:
- Sodnica na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Mariboru dr. Anja Drev, je skupaj z Gregorjem Ilešičem, pravnikom na Novi KBM d.d., v delavnici predstavila potek delovanja izvršilnih postopkov v praksi – od vložitve predloga za izvršbo pa vse do izdaje pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi.
- Višja pravosodna svetovalka na Okrožnem sodišču v Mariboru dr. Irena Merc se je skupaj z odvetnikom Janijem Toplakom, v delavnici posvetila predstavitvi vodenja izvršilnih postopkov na zanimivih poenostavljenih praktičnih primerih.
- Višji pravosodni svetovalec na Okrajnem sodišču v Mariboru Jure Jakšić pa je skupaj s Petro Zupančič v sklopu izvedene delavnice, na praktičnih primerih nazorno predstavil najpomembnejša in najpogostejša pravna sredstva izvršilnega postopka.
Po uvodnem pozdravu dekanice prof. dr. Vesne Rijavec so se nadobudni študentje skupaj s povabljenimi gosti razdelili v delavnice in se posvetili reševanju poenostavljenih primerov izvršilnih postopkov, hkrati pa izkoristili priložnost za iskanje odgovorov na porajajoča se vprašanja. Polna dvorana zainteresiranih študentov dokazuje, da je vsebina reševanja izvršilnih postopkov ena izmed bolj aktualnih problematik, ki ji bo tudi v prihodnje vredno namenjati zadostno mero pozornosti.
Datum objave: 30.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Državni svet, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Društvo katoliških pedagogov Slovenije so 27. maja 2022 organizirali posvet z naslovom Kako v šoli spodbujati razvoj narodne in nacionalne identitete pri mladih? Prispevek z naslovom Kozmopolitizem, Nacionalizem in Patriotizem je izvedel izr. prof. dr. Borut Holcman.
Nekaj misli iz prispevka izr. prof. dr. Boruta Holcman:
Nobena šola ne more naučiti tistega, kar mora človek prinesti s seboj v šolo in to je spoštovanje. Kategorije spoštovanje se je mogoče naučiti in jih tudi pozabiti, t. i. čustveno in etično inteligentnost prinesemo od doma. Šola more vse tri razsežnosti (kozmopolitizem, nacionalizem in patriotizem) kultivirati, oblikovati, ne more pa saditi.
Slovenska ustava je polna vseh treh razsežnosti, zakonodaja o imenovanih razsežnostih je sprejeta in uveljavljena, tistih, ki bi jo morali spraviti v življenje, pa ni. In kakor je nekdanji generalni sekretar OZN, Kofi Annan zapisal ob začetku svojega mandata, da ni potrebno več sprejemati dodatnih deklaracij in izjav, potrebno je obstoječe spraviti v življenje, to misel dopolnjuje Cicero, ki pravi, da je navadno za neuspeh v vzgojno-izobraževalnem procesu obdolžen program, a je to napačno. Program ali danes t. i. šolski didaktični načrt, je samo oster nož in če imaš srečo, da dobiš dobrega rezbarja, bo iz klade nastala krasna podoba, če je ta zanič, sama klada ni primerna niti za v peč.
Pri vzgoji za narodno in nacionalno identiteto so potrebni starši in skladno z Howardom Gardnerjem učitelji z etično razsežnostjo.
Datum objave: 28.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Zadnji teden maja 2022 je Pravno fakulteto UM obiskal dr. Darius Bolzanas, predavatelj Pravne fakultete Mykolos Romeris University iz Vilne (Litva). Gostovanje gostujočega predavatelja, ki ga veže s Pravno fakulteto UM že večletno sodelovanje, je tokrat potekalo v sklopu Erasmus+ programa. Vsebina njegovega gostujočega predavanja se je navezovala na stečajno pravo in civilno procesno pravo.
Datum objave: 27.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Pri Založbi WD je izšla znanstvena monografija 'Zakon o nepravdnem postopku – ZNP-1 – s komentarjem.
Pri znanstveni monografiji je sodelovala, kot urednica in avtorica, tudi naša izredna profesorica Suzana Kraljić. Avtorji komentarja ZNP-1 so še tudi priznani strokovnjaki iz prakse dr. Urška Kežmah (odvetnica), mag. Matej Čujovič (sodnik) in mag. Andreja Dajčman (odvetnica). Znanstvena monografija na več kot 700 straneh prinaša pomembno obogatitev slovenske znanstvene pravne literature, ki bralcu omogoča poglobljeno seznanitev s posameznimi instituti nepravdnega procesnega prava v teoriji in njihovo uporabo v praksi.
Datum objave: 26.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Pravno fakulteto Univerze v Mariboru je obiskal vrhovni sodnik svetnik in predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič. Mag. Florjančič je izvedel predavanje o specializiranih kazenskih oddelkih, dilemah ustanovitve novega specializiranega kazenskega sodišča in sodnih zaostankih v kazenskih zadevah.
Predavanje je potekalo pri predmetu Kazensko procesno pravo, katerega nosilec je izr. prof. dr. Miha Šepec.
Datum objave: 20.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
V torek, 17. maja 2022, je doc. dr. Petra Weingerl izvedla predavanje na 3. dnevih prava informacijske varnosti v Portorožu. V predavanju z naslovom "Manipulativna tehnologija: kakšno varstvo ponuja evropski pravni okvir" je predstavila obstoječi in predlagani pravni okvir za varstvo uporabnikov/potrošnikov, ki se soočajo z manipulativno tehnologijo. Manipulativni dizajn na podlagi velikega podatkovja (big data), algoritemske manipulacije, temnih vzorcev (dark patterns), deep fake, itd. vsakodnevno vpliva na nas. S to temo se doc. dr. Weingerl poglobljeno ukvarja v okviru Jean Monnet modula "Fundamental Rights in EU Business Law and Policy".
Datum objave: 18.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru so se pod mentorstvom mladega raziskovalca Aljoše Polajžarja med 11. in 15. majem 2022 udeležili tekmovanja Belgrade International Model United Nations (BIMUN), ki je potekalo v Beogradu.
Tekmovalci Jakob Hauptman, Lejla Veladžić in Iza Beširević so se na tekmovanju odlično odrezali. Jakob Hauptman, si je prislužil nagrado Best Delegate (1. mesto) v okviru odbora UNHCR (United Nations Refugee Agency). Iza Beširević je prejela nagrado Best Delegate (1. mesto) v okviru odbora UNFPA (United Nations Population Fund). Lejla Veladžić je uspešno nastopila v odboru United Nations Security Council.
Našim izvrstnim študentom iskreno čestitamo!
Datum objave: 12.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030
Kratek povzetek članka:
This article discusses legal migration in the EU, in particular labour migration. It addresses the following question: once migrant workers from non-EU countries have been admitted into the Union, should they be treated like workers from EU countries for purposes of free movement? The EU migration acquis is one of the most politically charged issues covered by the EU Treaties. As EU citizens, nationals of member states enjoy a set of free movement and political rights that can be exercised in other member states in accordance with the principle of non-discrimination on grounds of nationality affirmed in Article 18 TFEU. This principle is arguably not applicable to third-country nationals. Thus, member states are free to accord unequal treatment to third-country nationals as compared to privileged EU immigrants. The pressing question is whether it is desirable to maintain different levels of rights for third-country nationals who have been legally admitted and whose connection to the host member state does not otherwise differ from that of EU citizens who have exercised their mobility rights. To answer that question, this paper examines arguments for and against treating migrant workers from EU countries and non-EU countries equally for purposes of free movement. It will show how these arguments push in different directions depending on whether they concern the political, human, social, cultural or economic impact of such differential treatment. Our analysis strongly suggests that, on balance, there are convincing reasons for aligning the treatment of long-term resident migrant workers from non-EU countries with that of migrant workers from EU member states.