Novice

Novice 241 do 260 od 359

Komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v e-obliki ter Stvarnopravni zakonik (SPZ) v e-obliki

Datum objave: 16.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

E-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ v sodelovanju z urednikoma dr. Nino Plavšak in prof. dr. Renatom Vrenčurjem

Stvarnopravni zakonik (SPZ) velja od leta 2003 in je do danes doživel že vrsto sprememb.

V sodelovanju z urednikoma dr. Nino Plavšak in prof. dr. Renatom Vrenčurjem in več avtorji je nastal komentar Stvarnopravnega zakonika, ki predstavlja osnovo e-paketa Stvarno pravo.

V e-paket Stvarno pravo sovključili še vrsto drugih, vsebinsko in smiselno povezanih dokumentov, ki jih bodo ob vsaki spremembi sproti posodobili.

Glavne prednosti e-paketa Stvarno pravo

  • Vsi predpisi se sproti ažurirajo (zakonodaja) in dodajajo
  • Sodna praksa vseh sodišč, nastala na osnovi zakona se sproti dodaja
  • Vzorci dokumentov so sproti dodani in ažurni na podlagi SPZ
  • Uporabnik ima svoje namizje (t.i. dashboard)
  • Enostavna navigacija po poglavjih zakona in členih
  • Iskalnik po besedilu ter hitro iskanje komentarja po številki člena
  • Vse vsebine so zbrane na enem mestu in povezane med seboj
     

Več na: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/Epaket-SPZ

E-paket Obligacije z e-komentarjem Obligacijskega zakonika (OZ) - izšla je prva knjiga komentarja splošnega dela OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA

Datum objave: 12.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Pri založbi TAX-FIN-LEX je izšel komentar splošnega dela OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA avtorjev dr. Nine Plavšak, prof. dr. Mihe Juharta in profesorja mariborske pravne fakultete izr. prof. dr. Renata Vrenčurja.

Obligacijski zakonik (OZ) velja od leta 2002 in je do danes doživel že nekaj sprememb. Da bi lahko ponudili vedno ažuren zakon in tudi vedno ažuren komentar, je v sodelovanju z urednico dr. Nino Plavšak, ki je poleg prof. dr. Renata Vrenčurja in prof. dr. Mihe Juharta tudi avtorica splošnega dela in skupaj z več avtorji tudi posebnega dela Obligacijskega zakonika, nastal e-paket OBLIGACIJE, ki prinaša povsem nov pristop v e-založništvu.

Od izdaje prvega komentarja Obligacijskega zakonika (OZ) je preteklo več kot 15 let. Novi komentar OZ kvalitetno presega standardne komentarje zakonov in uporablja sodobnejši, bolj poglobljen in preglednejši pristop. Večina vsebin prvega komentarja OZ je v novem komentarju pomembno dopolnjena, nekatere vsebine, ki so bile v prvem komentarju skopo obravnavane, pa so v novem komentarju razložene na novo.

KAJ NAJ PRINAŠA NOV PRISTOP V UPORABI E-ZALOŽNIŠTVA

  • Besedilo in komentar Obligacijskega zakonika sta dostopna v e-obliki na portalu Tax-Fin-Lex
  • Komentar zakona bodo avtorji sproti ažurirali
  • Zakon in vse povezane predpise sproti ažurirajo in dodajajo v e-paket
  • Sodno prakso vseh sodišč, nastalo na osnovi zakona, v e-paket sproti dodajajo
  • Uporabnik ima svoje namizje (t.i. dashboard), kjer ima svoja iskanja, priljubljene dokumente in komentarje
  • Ob členu zakona ali pa ob komentarju lahko uporabnik doda lastne komentarje, ki so vidni njemu ali pa celotni skupini, ki jo določi
     

 

Več o e-paketu Obligacije in možnosti naročila kliknite >>tukaj<<.

 

25 let notariata v samostojni Sloveniji in izid Notarskega vestnika - 25 let notariata v samostojni Sloveniji

Datum objave: 10.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

1. junija 2020 mineva 25 let, ko so prvi notarji začeli s svojim delom po ponovni uvedbi notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil  leta 1944 ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javnonotarskih zbornic.

V Notarskem vestniku, ki je izšel ob tem jubileju, sta besedilo prispevala tudi dekanica PF UM red. prof. dr. Vesna Rijavec s prispevkom Pregled ZNP-1 in vloge notarja v nepravdnih postopkih in izr. prof. dr. Borut Holcman s prispevkom Četrt stoletja delovanja slovenskih notarjev ob tisočletni tradiciji notariata. Slednji je tudi pripravil posnetek  o zgodovini slovenskega notariata, ki si ga lahko ogledate na: https://bit.ly/2XX7DLK.

Spoštovane notarke in notarje je prav tako nagovoril izr. prof. dr. Borut Holcman. Govoru lahko prisluhnete s klikom na povezavo.

Notarska zbornica Slovenije  se je odločila, da ne glede na to, da je zdravstvena kriza ob izbruhu epidemije z boleznijo COVID-19 preprečila izvedbo slavnostne akademije z ugledno mednarodno zasedbo, vseeno obeleži to pomembno obletnico s slavnostno redno letno skupščino, ki je v celoti  potekala  v virtualnem okolju.  Prvi del skupščine so zapolnili slavnostni nagovori in čestitke, ki jih je slovenski notariat prejel ob svoji 25-letnici delovanja. Čestitkam predsednika države Boruta Pahorja, častnega pokrovitelja, ministrice za pravosodje mag. Lilijane Kozlovič, so se pridružili tudi pomembni predstavniki slovenskega pravosodnega sistema in sopotniki ter soustvarjalci notariata v  njegovi 25-letni zgodovini.  O pomembnem pomenu in vlogi slovenskega notariata v evropskem prostoru pa so v svojih čestitkah spregovorili predsedniki notarskih zbornic iz večjega števila evropskih držav, kjer je uveljavljen latinski tip notariata. Čestitkam se je z osebno poslanico pridružil tudi predsednik CNUE – Evropske zveze notariatov Georgios Rouskas.

Posnetek slavnostne skupščine ob 25-letnici notariata v samostojni Sloveniji si lahko ogledate na:  https://bit.ly/3gLS1TL

Posnetek nagovora predsednice NZS Sonje Kralj na novinarski konferenci ob 25-letnici notariata v samostojni  Sloveniji si lahko ogledate na: https://bit.ly/2Bts63a

Kratki presek celotne  slavnostne skupščine pa si lahko ogledate na povezavi: https://notzs.miteam.si/asset/rfTrnSknJGqdgYzYh .
 

Vir: Notarska zbornica Slovenije (https://www.notar-z.si/aktualno/25-let-notariata-v-samostojni-sloveniji). 

UM se je uvrstila na Timesovo lestvico na desetih študijskih področjih, tudi na področju PRAVO

Datum objave: 03.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Times Higher Education World University Rankings by subject 2021 je lestvica, ki presoja univerze v vseh njihovih glavnih nalogah: poučevanja, raziskavanja, prenosa znanja in mednarodnega sodelovanja. Uporablja 13 kazalnikov uspešnosti, ki zagotavljajo celovite in uravnotežene primerjave, ki jim zaupajo študenti, akademsko osebje, vodje univerz, industrija in vlade.

Na Timesovi lestvici znanstvenih področjih naravoslovja, pedagoških ved in prava je Univerza v Mariboru najbolje ocenjena univerza v Sloveniji.

Kazalniki uspešnosti so razvrščeni v pet področij: poučevanje (učno okolje); raziskovanje (obseg, dohodek in ugled); citati (vpliv na raziskave); mednarodna vpetost (osebje, študenti in raziskave) in dohodek iz gospodarstva (prenos znanja).

Univerza v Mariboru se je letos uvrstila na Timesovo lestvico najboljših univerz na naslednjih študijskih področjih:

Podrobni pregled vrednosti kazalnikov Univerze v Mariboru so prikazani v nadaljevanju.

Vir:  https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/by-subject

WUR - World universities ranking

np -  Univerza v Mariboru ni bila uvrščena na lestvico Times WUR po študijskem področju

- Times objavlja individualne uvrstitve le za prvih 100 mest, zato je oceno uvrstitve pripravila strokovna služba

Prof. dr. Jurij Toplak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je v enem tednu nastopil na štirih dogodkih pravnih fakultet Yale, Harvard in Fordham.

Datum objave: 02.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Na spletnem dogodku z naslovom “Avtokratski legalizem v Evropi“, ki je potekal v organizaciji univerze Yale, in sicer 16. okotobra 2020,  je imela osrednje predavanje profesorica Kim Lane Scheppele, ki sicer poučuje na univerzi Princeton. Razpravljala je o Madžarski in Poljski kot primerih usihajočih demokracij in najbolj nedemokratičnih držav v Evropski uniji, dr. Toplak pa je razpravljal o pomanjkanju objektivnih kriterijev za klasifikacijo Poljske med manj demokratične vzhodno-evropske države.

Prof. dr. Toplak je 19. oktobra na univerzi Fordham predaval o mednarodnih standardih demokratičnih volitev in volilnih sporih. V zadnjem desetletju je v svetu namreč prišlo do reforme reševanja volilnih sporov. Prej so te spore države smatrale za politične in so jih reševali politiki, v zadnjih letih pa se, po zgledu Združenih držav Amerike in Francije, tudi drugje spori rešujejo po pravni poti, torej na sodiščih.

V četrtek, 22. oktobra, pa je na pravni fakulteti Harvard potekala okrogla miza "Pravica invalidov do političnega udejstvovanja v svetu", ki so jo organizirali v sklopu Projekta o invalidnosti na harvardski univerzi (HPOD). Predstavili so pozitivne in negativne prakse za udejstvovanje invalidov pri volitvah. Evropske prakse in spore pred evropskimi sodišči je predstavil prof. dr. Jurij Toplak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Dogodek sta vodila direktor projekta profesor Michael A. Stein in raziskovalec na Harvardu Hezzy Smith.

V petek, 24. oktobra, je na Pravni fakulteti Yale potekala osma konferenca vodilnih raziskovalcev na temo svobode izražanja, ki se je vsako leto udeleži le 50 povabljenih. Prof. dr. Toplak je vodil razpravo o učinkih Facebooka na politično polarizacijo.

Študentka Maja Šušteršič nagrajenka Društva za Združene Narode za Slovenijo

Datum objave: 30.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Študentka Pravne fakultete UM Maja Šušteršič je ob dnevu OZN 24. oktobra 2020 prejela nagrado Društva za Združene Narode za Slovenijo za diplomsko delo z naslovom Varstvo človekovih pravic v okviru OZN. V poštev so prišle vse teme, ki obravnavajo tematiko delovanja t.i. družine ZN.
Mentor zaključnega dela je bil dr. Matjaž Tratnik, redni profesor na PF UM.
Iskrene čestitke!

Izšla je nova številka revije Medicine, Law and Society

Datum objave: 30.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2025

V mesecu oktobru 2020 je izšla nova številka revije Medicine, Law and Society.

V reviji lahko preberete naslednje prispevke:

  • Salaries of Healthcare Professionals in the Republic of Croatia I Ante Klarić, Marina Švaganović & Miran Cvitković
  • Jurisdictional Control in the Sphere of Public Health Protection in the Russian Federation I Sergey Victorovich Potapenko & Evgeniy Borisovich Luparev
  • Impact of Multiple Sclerosis on Infertility and Impact of Infertility Treatments on Multiple Sclerosis Relapses in Slovenia: Medical Outline, Legal and Ethical Outcomes I Eda Vrtačnik Bokal & Urban Vrtačnik
  • The Standards of Proof in Medical Malpractice Cases I Nina Cek
  • Trends on Maternal Mortality in the Republic of Benin and Comparison with the Neighboring Countries I Romeo Konnon, Said Semyatov, Muhammednazar Soyunov, Zalina Sokhova & Tatevik Zulumyan
  • The Constitutional Right to Health Protection in Belarus I Aksana Shupitskaya
  • Experiencing Stress Among Nurses During Resuscitation Procedure and Legal Obligations for Healthcare Workers in Slovenia I Anton Koželj, Maja Strauss & Matej Strnad
  • Community Health Nursing in Slovenia and Croatia – Selected Legal Aspects I Suzana Kraljić & Blanka Kačer

Revija ima tudi novo članico odbora in sicer Elizaveto Gromovo iz South Ural State University iz Čeljabinska, Rusija, s katero veže našo fakuleto uspešno sodelovanje in je to samo še dodatna okrepitev medsebojnega sodelovanja.

Vse zainteresirane vljudno vabimo k oddaji prispevkov za naslednjo številko. Svoje prispevke pošljite na elektronski naslov Journal.mls@um.si.

Workplace Whistleblower Protection in the V4 Countries, France and Slovenia – in Search of an Effective Model of Protection

Datum objave: 26.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

On September 25, 2020, the International Scientific Conference “Workplace Whistleblower Protection in the V4 Countries, France and Slovenia – in Search of an Effective Model of Protection” was held online. The conference was organised by the Chair of European and Collective Labour Law of the University of Lodz in cooperation with Faculty of Law University of Maribor within the Visegrad Grant (No 21930021) “Workplace Whistleblowers’ Protection in the V4 Countries, France and Slovenia (WhistlePro)” co-financed by the Governments of Czechia, Hungary, Poland and Slovakia through Visegrad Grants from International Visegrad Fund. The mission of the fund is to advance ideas for sustainable regional cooperation in Central Europe.

Predstavitev projekta »Po kreativni poti do znanja« v prostorih Pošte Slovenije

Datum objave: 12.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Študenti Petra Zupančič, Aljoša Polajžar, Nataša Brunčič in Urška Udovč s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, pod mentorstvom prof. dr. Tjaše Ivanc skupaj z Nike Vrecl in Martino Medved iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, so zaposlenim na upravi Pošte Slovenije d. o. o. predstavili izsledke raziskovanja, ki je potekalo v sklopu projekta »Po Kreativni poti do znanja«, katerega naslov je Pravne in sistemske dileme vročanja glede na urejenost naslovov za vročanje v javnih evidencah in na terenu.

Delo na projektu so si študentje iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru razdelili tako, da se je Petra Zupančič pretežno ukvarjala z raziskovanjem področja vročitve z vidika opravljanja univerzalne poštne storitve, tako po Zakonu o pravdnem postopku, kot po Zakonu o upravnem postopku. Aljoša Polajžar je raziskoval načine vročanja po pravu Republike Hrvaške, Marko Garmut in Nina Brglez, ki ju na predstavitvi žal ni bilo, sta primerjalno-pravno proučevala relevantno zakonodajo Republike Avstrije in Nemčije, Nataša Brunčič se je posvetila pravnemu vidiku elektronskega vročanja, Urška Udovč pa se je ukvarjala z ureditvijo čezmejnih vročitev. Raziskovanje študentov s Pravne fakultete Maribor pa sta dopolnili še študentki Nika Vrecl in Martina Medved iz Ekonomsko-poslovne fakultete, ki sta pod mentorstvom izr. prof. dr. Simone Sternad Zabukovšek proučevali vidik elektronskega poslovanja in elektronskih vročitev pisemskih pošiljk. Po krajših predstavitvah sicer obsežne, po področjih razdeljene tematike raziskovanja, je sledila zanimiva in prodorna diskusija z zaposlenimi na upravi Pošte Slovenije, ki so študentom predstavili težave, s katerimi se soočajo na terenu pri vročanju različnih pisemskih pošiljk. Veseli nas, da so se študentom na razpravi, ta je potekala v živo in preko MS Teams, s strani Pošte Slovenije pridružili tudi direktor Divizije Pisma  Boštjan Pernek, direktor Pravnih zadev Jože Kreševič ter direktorica organizacijske enote Tehnologija Branka Javornik.

Okrepljeno sodelovanje med Pošto Slovenije in obema sodelujočima fakultetama bo tudi dolgoročno prispevalo k učinkovitejšemu soočanju z izzivi na področju zagotavljanja perfektne vročitve sodnih in upravnih pisemskih pošiljk ter vzpostavitvi nadgrajenega sistema vročanja v varen elektronski predal.

Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Ekipa Pravne fakultete UM zmagala na tekmovanju Sports Law Arbitration Moot (SLAM)

Datum objave: 02.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki jo sestavljajo Stefan Danojević, Leon Lah, Žan Mom in Valentin Tratnik, pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl, je zmagala na tekmovanju Sports Law Arbitration Moot (SLAM). Tekmovanje se je zaradi epidemije koronavirusa odvilo preko spleta. V polfinalu je naša ekipa premagala ekipo Pravne fakultete v Ljubljani, v finalu pa ekipo Pravne fakultete iz Beograda. V polfinale se je uvrstila tudi ekipa Univerze v Messini.
 
Ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru je bila nagrajena tudi kot najboljša ekipa pri pripavi pisnih izdelkov.
 
Ekipi iskreno čestitamo!
 
 

Izšel je Praktikum za civilno procesno pravo

Datum objave: 02.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je izšel učbenik »Praktikum za civilno procesno pravo«, v avtorstvu prof. dr. Vesne Rijavec, prof. dr. Tjaše Ivanc in asist. Denisa Baghrizabehija.

Praktikum je namenjen študentom prava in vsem, ki želijo pomen pravil civilnega pravdnega postopka preskusiti z argumenti iz najznačilnejših judikatov slovenske sodne prakse. Vsak skrbno izbran judikat ponazarja določen pomemben institut civilnega procesnega prava. Namen zbirke ni izčrpna predstavitev vseh sestavnih delov civilnega procesnega prava, temveč predstavitev temeljnih gradnikov, ki omogočajo vpogled v uporabo prava skozi poglavitne faze pravdnega postopka. Preučevanje judikatov, ki temeljijo na resničnih primerih, olajša abstraktno dojemanje pojmov procesnega prava in procesnih položajev.

Na koncu vsakega poglavja so dodana vprašanja z namigi na problematiko v okviru posameznih sklopov, namenjena preverjanju znanja. Problematika je ponazorjena tudi z zamišljenimi primeri, ki spodbujajo razmišljanje v več smeri. S tem se spodbuja analizo sodne prakse, ki postaja vse bolj prepoznavna metoda preučevanja prava.

Praktikum bo predvidoma z 2. oktobrom dostopen v Bukvarni Pravne fakultete.

Spletno mesto: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/493

ALJOŠA POLAJŽAR, študent Pravne fakultete UM je najboljši študent UM!

Datum objave: 21.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Univerza v Mariboru je skupaj s partnerji družbo Elektro Maribor d.d. in Energijo plus d.o.o. že osmo leto zapored izvedla tradicionalni razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Razpis je namenjen nagrajevanju najboljših študentov za njihovo študijsko odličnost in motivaciji pri nadaljnjem izobraževanju.

Na prireditvi dne 21.9.2020, kjer so se zbrali prof. dr. Miralem Hadžiselimović, prorektor Univerze v Mariboru, mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor in Bojan Horvat, direktor družbe Energija plus, so razglasili najboljše tri uvrščene.
Najboljši študent Univerze v Mariboru je na podlagi ocene strokovne komisije, ki ji je predsedoval izr. prof. dr. Urban Bren, prorektor za prenos znanja Univerze v Mariboru, postal Aljoša Polajžar, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.
Aljoša je postavil tudi nov mejnik v številu doseženih točk.
 
Zmagovalec se lahko pohvali z uvrstitvijo med najboljših 5 % študentov v generaciji in povprečno oceno 9,96. Svojo študijsko odličnost dopolnjuje z aktivnim udejstvovanjem kot koordinator tutorjev študentov na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kot član Senata, Akademskega zbora in Študentskega sveta Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Študent je izjemno aktiven na raziskovalnem področju, kjer kot član raziskovalne ekipe študentov pod mentorstvom Pravne fakultete sodeluje na številnih projektih. Študent aktivno sodeluje tudi pri raziskovalno organizacijskem, uredniškem in promocijskem delu v povezavi s posvetovanjem Medicina, pravo in družba z raziskovalnega področja medicinsko pravo. Kot prvi avtor je pripravil objave izvirnega znanstvenega članka, strokovnih člankov, znanstvenih prispevkov na konferencah in samostojnega znanstvenega sestavka. Komisijo pa je še dodatno prepričal s Perlachovim priznanjem, z uspehi na pravnih tekmovanjih in natečajih ter za izjemen dosežek na mednarodnem tekmovanju MUNLawS Model United Nations Conference z osvojitvijo naziva Best University Delegation, ki ga je dosegel skupaj s še tremi študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prav tako pa je tudi prejemnik Rektorjeve nagrade kot najboljšemu študentu Pravne fakultete Univerze v Mariboru v svoji generaciji. S ponosom bo v svojo zbirko priznanj dodal tudi nagrado za najboljšega študenta Univerze v Mariboru v študijskem letu 2019/2020.
 
Aljoša je prejel denarno nagrado v višini 600 eur, ki jo je prispevala skupina Elektro Maribor!
 
ALJOŠI POLAJŽARJU ISKRENO ČESTITAMO!
 
 
Vir: ŠS UM

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru bogatejša za zaslužnega profesorja in častnega doktorja Univerze v Mariboru

Datum objave: 18.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

S ponosom naznanjamo, da je Pravna fakulteta Univerze v Mariboru bogatejša za »zaslužnega profesorja« in »častnega doktorja« Univerze v Mariboru.

Senat Univerze v Mariboru je na svoji seji potrdil podelitev naslova zaslužni profesor Univerze v Mariborured. prof. dr. Ludviku Toplaku, zasl. prof. dr. Wolfgangu Jelineku pa podelitev naslova častni doktor Univerze v Mariboru.

Podelitev teh prestižnih naslovov je odraz njunih izjemnih in vrhunskih dosežkov, zaslug pri razvoju in delovanju Univerze v Mariboru ter večanju njenega ugleda, tudi mednarodnega.

Vljudno vas vabimo na ogled slovesnosti ob Dnevu Univerze v Mariboru z neposrednim prenosom na spletni strani Univerze v Mariboru https://www.um.si/ v petek, dne 18. 9. 2020, ob 11. uri.

Častni doktorji:

zasl. prof. dr. Wolfgang Jelinek

em. o. Univ. - Prof. Dr. iur. Dr. Dr. h.c. WILLIBALD POSCH 

em. O. Univ. - Prof. Dr. Dr. h. c. GERNOT KOCHER

 

Zaslužni profesorji:

Dr. Ludvik Toplak

Dr. Silvo Devetak

Dr. Šime Ivanjko

Dr. Franc Pernek

Dr. Miroslava Geč Korošec

Dr. Stanislav Ojnik

Dr. Vanek Šiftar

Izšla je elektronska knjiga Pravo in ekonomija: Digitalno gospodarstvo

Datum objave: 17.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je izšla elektronska knjiga z naslovom Pravo in ekonomija: Digitalno gospodarstvo pod uredništvom red. prof. dr. Martine Repas.

Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.

Biografija
Martina Repas (ur.), Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

Dr. Martina Repas je redna profesorica za področje prava, zaposlena je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je tudi članica Senata Univerze v Mariboru, predsednica Komisije za doktorski študij Pravne fakultete UM in glavna urednica revije LeXonomica. Na Pravni fakulteti UM je nosilka naslednjih predmetov: Mednarodno zasebno pravo, Evropsko konkurenčno pravo, Pravo intelektualne lastnine, Konkurenčno pravo EU, Varstvo intelektualne lastnine v EU in Intelektualna lastnina v kontekstu konkurenčnega prava. Je avtorica številnih člankov in monografij s teh področij, sodeluje pa tudi v številnih projektih ter je razsodnica za reševanje domenskih sporov pod domeno .si.

E-pošta: martina.repas@um.si

Uvodna pojasnila red. prof. dr. Martine Repas Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1E)

Datum objave: 31.07.2020 | Datum poteka: 31.12.2025

Pri Uradnem listu so v letu 2020 izšla uradna pojasnila novele ZIL-1E, ki jih je napisala red. prof. dr. Martina RepasUvodna pojasnila novele ZIL-1E niso zgolj sistematični pregled sprememb na področju prava znamk, temveč so te spremembe tudi analizirane. Nakazani so tudi odgovori na odprta vprašanja z upoštevanjem sodne in druge prakse. V knjigi, ki je namenjena sodnikom, odvetnikom, zastopnikom za znamke in modele ter gospodarskim subjektom, je objavljeno tudi neuradno prečiščeno besedilo Zakona o industrijski lastnini.

Novela ZIL-1E, sprejeta v Državnem zboru RS 5. marca 2020, prenaša v slovensko zakonodajo določbe Direktive EU 2015/2436 o približevanju prava držav članic EU v zvezi z blagovnimi znamkami, uvaja pa tudi nekaj drugih manjših sprememb z namenom zagotoviti učinkovitejše delo Urada RS za intelektualno lastnino. Glavnina sprememb se nanaša na znamke kot pravice industrijske lastnine.

Direktiva EU je korenito posegla v obstoječe pravo znamk v državah članicah EU. Uvedla je nekaj novih pravic za imetnike znamk, spremenila je omejitve pravic iz znamk in dodala nove ali predrugačila obstoječe razloge za zavrnitev registracije znamke. Jasneje je uredila vprašanje razmerja med imetnikom prejšnje in imetnikom kasnejše znamke, resni in dejanski uporabi znamke pa je pripisala še večji poudarek, tudi v samem postopku registracije znamke. Posebej je treba izpostaviti, da so v slovenski zakonodaji razširjeni razlogi za ničnost znamke in da je možen prenos kolektivne znamke.

Več o knjigi >> tukaj <<.

Pri založbi Intersentia izšla monografija v so-uredništvu prof. Vesne Rijavec in asist. Katje Drnovšek

Datum objave: 08.07.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Med avtorji poglavij tudi prof. Tomaž Keresteš, prof. Tjaša Ivanc, prof. Suzana Kraljić in asist. Denis Baghrizabehi.

Monografija »Cross-Border Enforcement in Europe: National and International Perspectives« je plod zaključenega evropskega projekta »Remedies concerning Enforcement of Foreign Judgements according to Brussels I Recast«, ki ga je uspešno koordinirala Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.  Delo obravnava številna aktualna vprašanja čezmejne izvršbe na ravni EU (harmonizacija prostega pretoka sodnih odločb) in posebnosti ureditev v nacionalnem pravu posameznih držav članic.

Ob številnih tujih strokovnjakih, so avtorji posameznih poglavij tudi:

  • prof. dr. Vesna Rijavec & prof. dr. Tomaž Keresteš, International Mutual Legal Assistance in Civil Matters from a Slovenian Perspective,
  • prof. dr. Tjaša Ivanc, The Interplay between Brussels I Recast and the Slovenian Rules on Remedies under the New System of Direct Enforcement of Foregin Judicial Decisions,
  • prof. dr. Suzana Kraljić, Brussels II Bis and Abolition of Exequatur: Experience and Visions,
  • asist. Katja Drnovšek, Economic Implications of the Abolition of Exequatur under Brussels I Recast,
  • asist. Denis Baghrizabehi, Understanding Cross-Border Enforcement against the Backdrop of Judicial Federalism and Procedural Autonomy: Any Useful Cues from the United States?

Izšla je študentska revija IUSTO IURE

Datum objave: 01.07.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Vabljeni k branju glasila študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru pod uredništvom študentke Urške Grubač Kaučič in s strokovno podporo asistenta Klemna Drnovška.

Klikni >> TUKAJ <<.

V gosteh predstavniki Notarske zbornice Ruske federacije

Datum objave: 26.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V sredo, 24. junija 2020, na predvečer državnega praznika slovenske državnosti, je Pravna fakulteta, dekanica pravne fakultete, red. prof. dr. Vesna Rijavec gostila in hkrati bila gostja. Gostila je predstavnike Notarske zbornice Ruske federacije (Moskalenko) in bila gostja Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne Maribor, ki ima svoj sedež na območju Melja/Maribor (Ujčič).

V prostorih Muzeja, ki je bil prostor groze na začetku II. svetovne vojne Stalag XVIII D, saj je v času od 1941, do marca 1942 v prostorih umrlo 5000 ruskih ujetnikov, 5000 mladih mož, pred katerimi je bilo še vse življenje.

V prostorih Muzeja je stalna razstava v spomin na te dogodke in sami prostori so do neke mere še verodostojna priča teh dogodkov.

Notarsko delegacijo Ruske federacije je s praznovanjem 25. letnice ponovne uvedbe Notariata v Sloveniji in njegovo zgodovino vse tja do leta 1502, seznanil v okviru svojega predavanja, izr. prof. dr. Borut Holcman in s tem opozoril na praznovanje dneva domovine, ki je sposobna ohranjati spomin na ljudi, ki so bili zaradi ljudi razčlovečeni.

Po uradnem delu v prostorih Muzeja, je dekanica PF UM, red. prof. dr. Vesna Rijavec za vse udeležence pripravila sprejem.

Avtor besedila: izr. prof. dr. Borut Holcman

Študentska pravda je za nami

Datum objave: 16.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V ponedeljek, 15. junija 2020, smo na Pravni fakulteti ob upoštevanju epidemioloških smernic uspešno izvedli Študentsko pravdo – tekmovanje slovenskih študentov prava iz znanja civilnega prava. Veseli nas, da študenti že 5. leto zapovrstjo prepoznavajo dodano vrednost tekmovanja in da lahko v vlogi ocenjevalcev gostimo zares izvrstne sodnike in odvetnike.

Letošnji primer je z ozirom na pandemijo covid19 še posebej aktualen, saj so študenti obravnavali primer odškodnine za slučaj opustitve oziroma izmikanja cepljenju. Zastavljeni primer je vključeval mešan avstrijsko-slovenski zakonski par, živeč v Avstriji. Paru se je rodila deklica, ki jo je mati po sporu z očetom odpeljala k staršem v Slovenijo. Jabolko spora med starši je bilo prav cepljenje njunega otroka. Medtem ko si je oče, sicer državljan Avstrije, kjer cepljenje proti ošpicam ni obvezno, prizadeval deklico cepiti, je mati zaradi domnevnih nevarnosti cepljenja vztrajno zavračala to možnost. Mati je nadalje deklico vpisala v slovenski vrtec pri čemer je predhodno opravila še pregled pri pediatru, ki je zgolj opozoril na obveznost cepljenja, ni pa o tem obvestil pristojnega inšpektorata. Po spletu okoliščin je deklica na obisku pri očetu v Avstriji zbolela za ošpicami, nato pa v vrtcu v Sloveniji okužila več drugih otrok, eden je zaradi zapletov umrl. Primer si lahko v celoti, skupaj z izvedenskim mnenjem, ogledate na sledeči povezavi: https://pf.um.si/studij/tekmovanja-studentov/studentska-pravda/studentska-pravda-2020/

Na dveh polfinalnih obravnavah so se srečale štiri ekipe študentov iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Po mnenju prvega polfinalnega senata (višja sodnika Alenka Zadravec, odvetnik Domen Neffat (o. p. Neffat) in Suzana Bončina Jamšek (odv. pisarna ODI Law)), je prevladala ekipa v sestavi Maruša Erce, Patrik Velički, Sandi Šantl in Jakob Stanič Gruden nad ekipo v sestavi Petra Zupančič, Mima Berdnik, Oskar Peče, Marko Garmut. Na drugi polfinalni obravnavi je senat (odvetnica Urška Kežmah, odvetnica Nataša Štelcer, odvetnik Andrej Pohar (o.p. Čeferin)) odločila, da v finale napreduje ekipa v sestavi Valentin Delević, Jan Dolenc, Jasmina Mitev, Aleks Pešič ter Eva Žagar, ki je prevladala napram ekipi, ki so jo sestavljali Nataša Brunčič, Anamarie Potrč, Urška Germauc in Tim Zupan.

V finalu je senat, ki ga je kot predsednik vodil vrhovni sodnik Matej Čujovič, ob njem pa odvetnica Vesna Gorjup Zupančič (o. p. Gorjup) in odvetnica Petja Plauštajner (o. p. Plauštajner), odločil, da 1. mesto na tekmovanju zasede ekipa v sestavi Valentin Delević, Jan Dolenc, Jasmina Mitev, Aleks Pešič in Eva Žagar. Slednja je bila obenem izbrana za najboljšo govorko tekmovanja.

Za strokovno pomoč pri izvedbi tekmovanja, to je pripravi izvedenskega mnenja, se zahvaljujemo asist. Zoranu Simonoviću, dr. med., vodji oddelka za nalezljive bolezni pri OE MB NIJZ ter vsem ostalim sodelavcem.

Knjižne nagrade za letošnje zmagovalce je zagotovila GV Založba. Člani zmagovalne ekipe bodo prejeli svoj izvod Uvodnih pojasnil k Zakonu o pravdnem postopku z novelo ZPP-E . Knjiga je leta 2018 izšla pri GV Založbi, nastala pa je v soavtorstvu A. Ekarta, V. Rijavec, L. Udeta in T. Keresteša. GV založbi se najlepše zahvaljujemo za podporo pri izvedbi tekmovanja.

Odvetniška pisarna Gorjup bo v sodelovanju s Pravno fakulteto članom zmagovalne ekipe ponudila praktično usposabljanje v odvetniški pisarni. Usposabljanje bo potekalo v času sodnih počitnic pod mentorstvom odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov, zaposlenih v odvetniški pisarni. Usposabljanje bo sestavljeno iz pedagoško-teoretičnega in praktičnega dela. Pripravništvo zagotovo predstavlja izjemno priložnost za razvoj veščin dobrega pravnika in pridobivanje izkušenj med študijem.

Skupna izjava evropskih profesorjev prava v obrambo pravnega reda EU: nacionalna sodišča ne morejo preglasiti sodbe Sodišča EU

Datum objave: 01.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Na pobudo petih profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz je bila objavljena Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU. S tem se je del akademske skupnosti odzval na sodbo nemškega ustavnega sodišča, ki je bila razglašena 5. maja letos in s katero je to sodišče zavrnilo priznati veljavnost sodbe Sodišča EU v povezavi s programom kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (obvestilo o sodbi v nemškem in angleškem jeziku). Izjavo je doslej podpisalo več kot 30 profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz, vključno z dr. Janjo Hojnik in dr. Petro Weingerl z Univerze v Mariboru. V nedeljo, 31.5.2020, je izjavo v prevodu objavilo več vodilnih evropskih medijev.

V nadaljevanju lahko preberete besedilo izjave v slovenskem prevodu (prevod Janja Hojnik), original je objavljen na Verfassungsblog, 26.5.2020.

Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU:

Nacionalna sodišča ne morejo preglasiti sodb Sodišča EU

Evropska unija je skupnost, ki temelji na vladavini prava. Pravni red EU je hrbtenica, ki drži EU skupaj, in sodba nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Weiss predstavlja resno grožnjo zanj. Ta grožnja znatno presega morebitne posledice sodbe v zadevi Weiss za evropsko monetarno politiko. S to izjavo želimo izraziti naše skupno stališče, da je trditev nemškega sodišča (Bundesverfassungsgericht – BVerfG), da lahko sodbo Sodišča EU razglasi za »nezavezujočo za Nemčijo«, nevzdržna in mora biti z vsemi močmi zavrnjena. Naslavljamo tudi tiste različice teorije ustavnega pluralizma in ustavne identitete, ki zagovarjajo avtoriteto BVerfG ali katerega koli nacionalnega sodišča, da sprejme takšno sodbo, ali ki so jih k temu (čeprav nenamerno) spodbujale.

V zadnjih desetletjih so teoretiki razvili koncept ustavnega pluralizma kot način za razrešitev pat položaja, v katerem so se znašla Sodišče EU in nacionalna ustavna sodišča, kot je BVerfG, glede vprašanja pravne primarnosti (Kompetenz-Kompetenz). Osrednje vprašanje tega dolgoletnega spora zadeva vprašanje, katero sodišče naj ima zadnjo besedo pri reševanju nasprotij med pravom EU in nacionalnim ustavnim pravom. Teoretiki ustavnega pluralizma zagovarjajo, da ni nobene potrebe po dokončnem odgovoru na vprašanje, katero sodišče naj ima končno besedo in da je napetosti med nasprotujočimi se trditvami o premoči mogoče rešiti preko sodnega dialoga in norm strpnosti in prilagajanja.

Sodba BVerfG v zadevi Weiss – in takojšen odziv na to sodbo s strani avtokratskih režimov na Madžarskem in Poljskem – kaže globoke omejitve takšnega optimističnega pogleda. Priznajmo: ustavni pluralizem ne more zagotoviti praktičnega končnega odgovora na vprašanje, ki je v jedru uganke Kompetenz-Kompetenz, saj so včasih neposredni konflikti glede vprašanja, kdo ima zadnjo besedo v primeru konflikta med pravom EU in nacionalnim pravom, neizogibni.

Podpisniki te izjave soglašamo z ustavnimi pluralisti, da je sodniški dialog pomemben – dejansko predstavlja bistveno sestavino delovanja pravnega reda EU. Sodišče EU je samo priznalo, da nacionalna sodišča v sodelovanju s Sodiščem EU izpolnjujejo dolžnost, ki jim je bila podeljena skupno, to je da zagotavljajo, da je preko razlage in uporabe Pogodb spoštovano pravo. Soglašamo tudi, da morajo Sodišče EU in nacionalna ustavna sodišča voditi pravila vzajemne strpnosti in prilagajanja, kjerkoli je to mogoče, ter da si morajo prizadevati za pomiritev napetosti med njihovimi pravnimi redi na temelju norm kurtoazije.

Skratka, naklonjeni smo prizadevanjem ustavnih pluralistov, da prilagodijo legitimne pomisleke, ki jih imajo nekatera nacionalna ustavna sodišča glede konflikta med pravom EU in nedotakljivih vidikov njihovih domačih ustavnih redov. Dejansko so vpeti v temeljne pogodbe EU (zlasti člena 4 in 6 PEU). Čeprav so bili podani predlogi glede ustanovitve novih teles, ki bi lahko razsojala o ustavnih konfliktih med Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči, je sedanje stanje prava jasno: nacionalno sodišče ne more preglasiti ali razveljaviti sodbe Sodišča EU. Čeprav ne soglašamo z vsemi vidiki diskusije o ustavnem pluralizmu, smo nedvoumno in odločno enotni glede enega vprašanja: nesprejemljivo je, da nacionalno sodišče razglasi sodbo Sodišča EU za nezavezujočo v svojem pravnem redu.

Kot je Sodišče EU stalno ponavljalo od zadeve Costa naprej: če bi lahko nacionalna sodišča preglasila Sodišče EU, se pravo EU ne bi enotno in učinkovito uporabljajo v vseh državah članicah in celotni pravni temelji EU bi bili postavljeni pod vprašaj. Kot je Sodišče EU poudarilo v nedavnem obvestilu za javnost, je samo preko primarnosti prava EU»mogoče zagotoviti enakopravnost držav članic v Uniji, ki so jo te same ustanovile«. Države so del svoje suverenosti prenesle na EU ob pogojih vzajemnosti. Če bi lahko ena od njih sama odločala, kaj pravo EU pomeni zanjo, bi bila bolj enaka od drugih, pravni red EU pa bi se hitro razkrojil.

Nacionalna ustavna sodišča, kakršno je BVerfG, ostajajo edini varuhi ustavnih redov njihovih držav, vključno z varovanjem nedotakljivih, »večnih« elementov nacionalne ustavne identitete. Glede tega ima BVerfG povsem prav. A je v popolni zmoti glede sredstva, ki naj ga uporabi, če meni, da je Sodišče EU sprejelo sodbo, ki krši ustavno identiteto ali je enostavno ultra vires. Če podamo zgodovinsko analogijo, sodba BVerfG spominja na doktrino razveljavitve, na katero so se sklicevali somišljeniki Calhouna v ZDA pred državljansko vojno, ki bi dejansko državam članicam omogočila izbiranje tistih predpisov EU, ki jih bodo spoštovale – in tistih, ki jih ne bodo upoštevale.

Če nacionalno ustavno sodišče meni, da je akt EU ali sodba Sodišča EU v konfliktu z njihovo ustavo, ne more akta ali sodbe preprosto razglasiti za neuporabne v njihovem pravnem redu. Namesto tega lahko sodišče poskuša popraviti situacijo tako, da »prisili njihovo vlado, da bodisi spremeni ustavo, da poskuša preko političnega procesa EU spremeniti pravno pravilo EU, ali, če je to potrebno, v celoti izstopi iz Unije.« Čeprav se to zdijo dramatični koraki, so skladni s statusom EU kot unijo suverenih držav, ki so – prostovoljno – soglašale s tem, da so zavezane s pravom EU in da spoštujejo sodbe Sodišča EU, vse dokler ostajajo članice.

Seveda večina ustavnih pluralistov ni pričakovala, da bi se nacionalna sodišča spuščala v tako drzno nespoštovanje avtoritete Sodišča EU. Domnevali so, da se je neposrednim konfliktom mogoče izogniti ali jih zgladiti preko dialoga in prilagajanja. Kriza, ki jo je povzročila sodba BVerfG, nas opominja na bolečo resnico, ki so jo številni ustavni pluralisti poskušali odmisliti – to je, da se bodo občasno pojavili neposredni konflikti.

Končno, reakcije avtokratskih režimov na Madžarskem in Poljskem na sodbo BVerfG izpostavljajo drug problem z ustavnim pluralizmom – vprašanje, ki smo ga številni med nami že dlje časa izpostavljali, in sicer, da lahko avtokrati in sodišča pod njihovim nadzorom argumente ustavnega pluralizma in ustavne identitetezlorabijo. Ne smemo torej biti presenečeni, da sta madžarska in poljska vlada hitro pograbili sodbo BVerfG kot osnovo za trditev, da lahko njihova ustavna sodišča preglasijo Sodišče EU. To je bilo povsem pričakovano in dejansko napovedano.

Naš poudarek v tej izjavi ni na tveganjih, ki jih sodba BVerfG pomeni za monetarno politiko ECB, ampak želimo poudariti, da je ne glede na to, kar si kdo utegne misliti o programih kvantitativnega sproščanja ECB ali o oceni teh programov s strani Sodišča EU ali BVerfG, zamisel, da bi lahko nacionalno sodišče enostavno preglasilo sodbo Sodišča EU, nedopustna. Če nacionalnim sodiščem dovolimo, da razglasijo sodbe Sodišča EU za neuporabne v njihovih državah, uničimo pravni red EU. To velja tako v primeru, ko je zadevno nacionalno sodišče spoštovano, neodvisno sodišče v zdravi nacionalni demokraciji ali nadzorovano »sodišče« avtokratske države članice (ki morebiti niti ne izpolnjuje standardov po pravu EU, da ga razglašamo za sodišče). Zato je potrebno izjavo BVerfG, da je sodba Sodišča EU v zadevi Weissultra vires in nima zavezujočega učinka v Nemčiji, odločno zavrniti.

Avtorji:

  • R. Daniel Kelemen, Rutgers University
  • Piet Eeckhout, University College London
  • Federico Fabbrini, Dublin City University
  • Laurent Pech, Middlesex University
  • Renata Uitz, Central European University

Podpisniki:

  • Stefania Baroncelli, Free University of Bozen-Bolzano
  • Eva Brems, Ghent University
  • Tamara Čapeta, University of Zagreb
  • Carlos Closa, Spanish National Research Council
  • Vlad Constantinesco, 
  • John Cotter, Keele University
  • Antonio Estella, University Carlos III of Madrid
  • Diana Urania Galetta, University of Milan
  • Christoph Herrmann, University of Passau
  • Janja Hojnik, University of Maribor
  • Tomasz Koncewicz, University of Gdansk
  • Markus Kotzur, University of Hamburg
  • Ronan McCrea, University College London
  • Antonis Metaxas, University of Athens
  • Lina Papadopoulou, Aristotle University of Thessaloniki
  • Vasco Pereira da Silva, University of Lisbon
  • Vlad Perju, Boston College
  • Joël Rideau, University of Nice Sophia Antipolis
  • Wojciech Sadurski, University of Sydney
  • Eleanor Spaventa, Bocconi University
  • Peter Van Elsuwege, Ghent University
  • Juan Santos Vara, University of Salamanca
  • Petra Weingerl, University of Maribor
  • Ramses A. Wessel, University of Groningen
  • Marlene Wind, University of Copenhagen
  • Jacques Ziller, University of Pavia