Vir: https://www.vecer.com/in-video-poklon-nezlomljivi-stajerski-trmi-ilka-stuhec-vecerova-osebnost-stajerske-2019-10103199

V prvem delu posveta je Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, spregovoril o spremembah predpisov na področju revizije postopkov oddaje javnih naročil in možnostih vodenja e-revizij. Dr. Drago Mežnar s Fakultete za organizacijske vede v Kranju je govoril o vlogi digitalizacije pri prestrukturiranju podjetij. Dr. Tomaž Keresteš s Pravne fakultete v Mariboru je govoril o nekaterih pasteh digitalizacije za Republiko Slovenijo. Poudaril je, da raziskave Evropske banke za obnovo in razvoj ter OECD opozarjajo, da je prav slovensko gospodarstvo eno najbolj digitalizaciji izpostavljenih v EU. Dr. Andreja Primec z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je govorila o potrebi, da se zaradi razvoja umetne inteligence sistematično pristopi k izgradnji  pravne ureditve, ki bo temeljila na etičnih načelih in spoštovanju temeljnih pravic, saj bodo današnji stroji morda že jutri postali naši sodelavci. O pristojnosti in uporabi prava pri inšpekcijskem nadzoru nad varstvom potrošnikov v čezmejni spletni trgovini je govoril dr. Matija Damjan s Pravne fakultete v Ljubljani. Pri tem je poudaril, da inšpekcijsko varstvo prav v čezmejni spletni trgovini predstavlja velik problem, saj zakonodaja ne ureja vprašanja, katere predpise naj inšpekcija pri nadzoru sploh uporablja.

V drugem delu posveta je dr. Mojca Ramšak s Filozofske fakultete v Ljubljani opozorila na pasti oglaševanja zobozdravstvenih storitev v digitalnem svetu, kot so tveganje nekvalitetnih izvedb, nerealnih obljub, dvoumnih informacij o ponudbah ter zlorabi zasebnosti in zaupnosti. Dr. Maja Ovčak Kos iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, d.o.o., Ljubljana, je govorila o pravnih problemih, ki jih odpira pravilo obveznega prenosa za uveljavljanje pravice kabelske retransmisije. Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino iz Ljubljane je predstavila nove izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki jo uvaja nova avtorska direktiva. Te izjeme bodo Evropski uniji in Sloveniji omogočile, da bo na področju razvoja umetne inteligence lahko dohitela ZDA in Japonsko. Kristjan Zahrastnik in Denis Baghrizabehi s Pravne fakultete v Mariboru sta razpravljala o možnosti, da se mikrotransakcije v videoigrah obravnavajo kot igre na srečo oziroma se posebej zakonsko regulirajo. Mikrotransakcije so vedno bolj razširjen vir financiranja industrije videoiger in zamegljujejo mejo med igrami ter igrami na srečo. Mag. Dejan Romih z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je predstavil model za spremljanje učinkov gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na delnice družbe Amazon, ki je pokazal, da oba pojava vplivata na ceno teh delnic. O uporabi znakov v okviru storitev referenciranja (Adwords) pri oglaševanju na spletu in o tem, da lahko taka uporaba znakov v določenih okoliščinah predstavlja tudi kršitev registrirane znamke, pa je spregovorila dr. Martina Repas s Pravne fakultete v Mariboru. 

Vljudno vabljeni k ogledu fotografij.

Dodatne informacije:

Dr. Martina Repas, strokovni vodja posveta

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor

martina.repas@um.si; https://www.pf.um.si/

Telefon: 02 250 42 26, 040 891 565

Najpomembnejša novost so na novo dodana poglavja, ki obravnavajo novejše posle s področja zavarovanja obveznosti, distribuiranja blaga in storitev ter izvajanja investicijskih del. Pri vsakem posameznem poslu so predstavljeni ekonomski oziroma gospodarski razlogi zanje, opozorjeno je na morebitne slovenske posebnosti pri ureditvi in na drugačno mednarodno ureditev, dodana pa je tudi primerjava z istovrstnimi posli. K boljši ponazoritvi pripomorejo primeri iz prakse in sodne odločbe, koristna pa bo tudi navedena dodatna literatura.

Študenti PF UM lahko knjigo naročite po posebni prednaročniški ceni, ki znaša 57,60 EUR, in sicer najkasneje do 20. decembra 2019. Knjigo lahko naročite na način, da izpolnite priloženo naročilnico in jo oddate v Pravni bukvarni (1. nadstropje, poleg referata) oz. jo oddate v poštni nabiralnik pred Pravno bukvarno. Po oddaji naročilnice boste s strani GV Založbe prejeli navodila o plačilu in prevzemu knjige. Knjigo boste lahko prevzeli na PF UM in na ta način prihranili tudi strošek poštnine.

V drugi sekciji, ki jo je moderiral dr.Dimitry Kochenov, so svoje prispevke predstavili dr. Ana Bobić, raziskovalka na Hertie School of Governance v Berlinu, Dr. Marton Varju, raziskovalec na madžarskem Inštitutu za pravne študije, David de Groot iz EU CITZEN Network (Bruselj), ter profesor dr.Matjaž Tratnik in docentka dr.Petra Weingerl s Pravne fakultete UM.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo na temo človekovih pravic v okviru pravnega študija. Moderator okrogle mize je bil dr. Tomaž Keresteš, profesor in prodekan za izobraževalno dejavnost na Pravni fakulteti UM. Gosti okrogle mize so bili dr. Silvo Devetak, zaslužni profesor Pravne fakultete UM in dolgoletni profesor mednarodnega prava, dr. Janja Hojnik, redna profesorica Pravne fakultete UM in prorektorica, dr. Janez Kranjc, zaslužni profesor UL in izredni član SAZU, dr. Saša Zagorc, redni profesor Pravne fakultete UL in strokovnjak za ustavno pravo in človekove pravice, dr. Jernej Letnar Černič, izredni profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Fakulteti za državne in evropske študije, Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu ter dr. Dejan Valentinčič, docent na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za uporabne družbene študije. Ključne iztočnice pogovora so se nanašale na oceno stanja varovanja človekovih pravic v Sloveniji in na oceno glede odgovornosti pravnih fakultet za stanje varovanja človekovih pravic v družbi in pravosodju in na to, kako bi bilo mogoče tematiko človekovih pravic bolje integrirati v študij prava. 

Na Pravni fakulteti smo izjemno veseli, da smo ta praznik temeljnih pravic obeležili v družbi številnih študentov, ki so s s svojim prispevkom obogatili dogodek, katerega namen je bil večja ozaveščenost na tem področju.

Vabljeni k ogledu FOTOGALERIJE.

Avtor besedila: Boris Jaušovec

Vir: https://www.vecer.com/clovekove-pravice-niso-vazne-le-za-pravnike-10097373

Tehtanje med svobodo izražanja in zakritjem vsebin zaradi predvidenih razlogov ni enostavno. Poleg tehtanja so tudi drugi problemi tj. da lahko pride do zlorab, kraj informacij, objav informacij, ki ne bi smele biti objavljene ipd.. Prav tako bi morali biti koristniki obveščeni o tem, kaj naj bi bila nezakonita ali neprimerna vsebina oziroma ravnanje. Pa smo koristniki o tem res obveščeni? Problematično je tudi to, kadar se posamezniki želijo zaščititi s tem, da se na spletu prikazujejo pod lažnim imenom ali psevdonimom. Ali je to dovoljeno in ali s tem dejansko zaščitijo svojo zasebnost?

 

V uvodu razprave z naslovom Pravnik kot posameznik – kamenček ali trdna skala v pravnem mozaiku? je dr. Miha Šepec, docent za kazensko pravo na PF Univerze v Mariboru, poudaril, »da je naša družba naravnana k iskanju in idealiziranju posameznikov s posebnimi lastnostmi, ki izstopajo iz povprečja in pustijo svoj pečat v zgodovini – vodje, junaki, legende. Kako pa je v pravu? Ali poznamo posameznike, ki so v pravnem svetu vodilni, ki gradijo pravne temelje, razvijajo pravne poglede in so drugim pravnikom v zgled? Je v pravu sploh mogoče postati vodja, ali pa je pravnik vedno le kamenček, ki se izgubi v ogromnem državnem pravnem mozaiku? Je pravnik le suženj državne politike in zakonodaje, ali pa lahko s svojo osebnostjo in karakterjem doseže spremembe, ki presegajo pozitivno zakonodajo?« 
 

Pripravila: Patricij Maček in Toni Tovornik
Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Ustanovitev Centra zaslužnih profesorjev in upokojenih visokošolskih učiteljev ima pravno podlago v 31. členu Statuta UM, ki določa, da lahko imajo »Univerza in njene članice« različne organizacijske enote, med drugim center, centri pa so natančneje urejeni v 44. in 45. členu statuta ter dodatno s sklicevanjem na smiselno uporabo določb o katedrah in oddelkih. 45. člen statuta med drugim določa, da »Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze.« Pri Centru za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje UM gre torej za center, v katerega so vključeni visokošolski učitelji različnih fakultet. S smiselno uporabo 33. člena Statuta UM, Akt o ustanovitvi in delovanju Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru predvideva, da center:

• promovira in vzpodbuja interese njenih članov ter vzpodbuja socialne in intelektualne povezave med člani centra;
• organizira strokovna posvetovanja in obravnava poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih;
• prijavlja predloge raziskovalnih projektov na domače in mednarodne razpise s področij, ki sodijo v okvir delovanja centra, in na katerih je predvideno sodelovanje treh ali več članov centra;
• sodeluje z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v okviru univerze in zunaj nje;
• izvaja programe vseživljenjskega učenja.

​Na pobudo zaslužnih profesorjev je bilo 19. decembra 2018 na Rektoratu Univerze v Mariboru organizirano srečanje z vodstvom Univerze. Zaslužni profesorji so predstavili svoje zamisli o vključenosti v aktivnosti univerze, zlasti v okviru prizadevanj za uresničevanje zavez staranju prijazne univerze. Drugo srečanje na to temo je potekalo 18. februarja 2019, na katerem je bilo izpostavljeno, da bi v bodoči center vključili tudi ostale upokojene profesorje UM, ki se želijo udeleževati aktivnosti v okviru tega centra. Na pobudo zaslužnih profesorjev  je bila spomladi organizirana mednarodna delavnica s področja aktivnega staranja in srebrne ekonomije. Zaslužni profesor dr. Jože Gričar je na delavnico povabil ugledne strokovnjake s področja problematike starajoče družbe in staranju prijazne univerze.

Za formalizacijo teh aktivnosti na podlagi 31., 44. in 45. člena Statuta Univerze v Mariboru je Senat UM potrdil ustanovitev Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru. S tem želi univerza odpravljati medgeneracijsko vrzel ter zaslužnim profesorjem in upokojenim visokošolskim učiteljem UM po eni strani izkazati primerno čast, v univerzitetno in zunanje okolje pa prenesti sporočilo, da je Univerza v Mariboru starosti in staranju prijazna univerza. Na takšni univerzi si sodelavci prizadevajo, da vse starostne skupine skupaj pomagajo narediti čim več dobrega.

Z ustanovitvijo Centra zaslužnih profesorjev in upokojenih visokošolskih učiteljev se tako Univerza v Mariboru pridružuje univerzam v Evropi in svetu, ki so v zadnjih letih okrepile aktivnosti na področju staranju prijaznih institucij. V tem smislu imajo nekatere univerze v ZDA in Kanadi vzpostavljeno posebno enoto zaslužnih profesorjev (denimo Emeritus-Emerita Academic Staff of McGill University),  na nekaterih univerzah so vzpostavili zvezo (Association) svojih zaslužnih profesorjev (denimo na University of Alberta, na University of Cincinnati in na Washington University in St. Louis), na nekaj univerzah pa imajo druge oblike povezanosti zaslužnih profesorjev (Emeritus College) – denimo na University of British Columbia, na Arizona State University, na Emory University in na Clemson University. Univerza v Bologni je leta 2009 vzpostavila zvezo svojih zaslužnih profesorjev (Association of Professors Emeriti of the University of Bologna, the 'Almae Matris Emeriti). Vzpostavljena je Evropska zveza zaslužnih profesorjev (European Association of Professors Emeriti). Vzpostavljeno je tudi Omrežje starosti prijaznih univerz (Age-Friendly University Global Network), ki ga koordinira profesorica Christine O'Kelly z Dublin City University, ki je bila tudi predavateljica na delavnici v mesecu aprilu. V omrežju trenutno sodeluje 42 univerz, ki si prizadevajo uresničevati deset načel staranju prijazne univerze.

​

Preko aktivnosti Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje UM in na podlagi njihovih pobud tako Univerza v Mariboru prispeva k uresničevanju načela "staranju prijazna univerza" in sodi med tiste univerze v svetu, ki orjejo ledino na tem področju. Univerza jim bo nudila prostor za srečanja in podporo pri aktivnostih, ki jih bodo predlagali in jih bo rektor ocenil kot koristne za univerzo. Predlagan center bo tudi povezan z delovno skupino UM za kakovost življenja. Center bo sodeloval pri pripravi zapisa spominov na delovanje univerze v preteklih desetletjih ter pri pripravi in uresničevanju kadrovske strategije Univerze v Mariboru v delu, ki se nanaša na staranju prijazne univerze. Pri tem ne gre le za upokojene profesorje, temveč tudi za podporo starejšim zaposlenim na univerzi, ki se bližajo upokojitvi. Na potreben razmislek in ukrepe s tega področja so nas opozorili tudi ocenjevalci Evropske komisije v okviru evalvacije uresničevanja Evropske Listine in Kodeksa za raziskovalce (HR Excellence in Research Award), ki poudarjata pomen starosti prijazne univerze.

Univerza v Mariboru bo stremela k temu, da bo Center zaslužnih profesorjev in upokojenih visokošolskih učiteljev UM preko povezovanja s podobnimi enotami v tujini, prenašal pobude in izkušnje ter pomagal pri uresničevanju zavez staranju prijazne univerze.

Vir: UM - https://www.um.si/univerza/medijsko-sredisce/novice/Strani/novice.aspx?p=2928