Spoštovani.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS nas je obvestilo, da moramo študente - državljane tretjih držav pozvati, »naj se NE vračajo na študij v Slovenijo, dokler zanje veljajo karantenski ukrepi. Trenutno namreč ni mogoče zagotoviti izvajanja karantene za večje število tujih študentov in pristojno ministrstvo ne bo dovoljevalo izjem. V kolikor študenti kljub priporočilom želijo potovati, naj skrbno preučijo možnosti vzdolž njihove celotne poti, pridobijo zadnje informacije od veleposlaništva Republike Slovenije v njihovi državi.  Opozarjamo, da študentski domovi niso primerni za izvajanje karantenskih ukrepov.«

Izhajajoč iz navedenega vas obveščamo, da lahko tuji študenti – državljani tretjih držav izpite oz. druge študijske obveznosti v študijskem letu 2019/2020 opravite na daljavo.

Vljudno prosimo, da se v zvezi z navedenim obrnete na nosilca oz. izvajalca predmeta, pri katerem želite opravite študijske obveznosti.

V kolikor do konca študijskega leta ne boste mogli opraviti manjkajočih obveznosti, vas obveščamo še o možnosti podaljšanja statusa študenta po 49. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20).

S spoštovanjem.

Obveščamo vas, da se prvi prijavni rok za Slovence brez Slovenskega državljanstva in državljane držav nečlanic EU – tujce v sklopu Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru za študijsko leto 2020/21 uradno zapre 9. junija 2020.

Zaradi spremenjenih okoliščin (COVID-19) v okviru prvega prijavnega roka za Slovence brez Slovenskega državljanstva in državljane držav nečlanic EU – tujce zadostuje prijava za vpis oddana le elektronsko na portalu eVŠ do 9. junija 2020 ne glede na to, ali se je kandidat prijavil v eVŠ z eno od elektronskih identitet ali z uporabniškim imenom in geslom.

Spoštovani študenti.

V nadaljevanju varnostni protokol načina izvedbe izpitov v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Poletno izpitno obdobje je pred vrati, želimo vam uspešno opravljanje izpitov in ostanite zdravi.

Prilagamo Interventna navodila za presojo prošenj študentov v času trajanja nevarnosti širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).

Navodila za oddajo prošenj bodo objavljena v mesecu juliju 2020 na spletni strani fakultete.

Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru je na 14. korespondenčni seji, dne 19. 5. 2020, sprejel spremembo pogojev za napredovanje študentov iz 2. v 3. letnik na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje »Pravo« ter spremembo pogojev za napredovanje  študentov iz 1. v 2. letnik na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje »Pravo«.

Podrobnosti v priloženih sklepih Senata PF UM.

Spremenjeni pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik v Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje »Pravo« in spremenjeni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik v Magistrskem študijskem programu 2. stopnje »Pravo« veljajo le za študijsko leto 2019/2020 (oziroma se uporabljajo le za prehod iz študijskega leta 2019/2020 v študijsko leto 2020/2021) in veljajo za vse študente (redne, izredne, ponovno vpisane, študente brez statusa).

Želimo vam uspešen študij.

Za morebitna vprašanja se obrnite na vaš referat (referat.pf@um.si).

Spremenjeni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik v Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje »Pravo« - za študijsko leto 2019/2020.

Obrazložitev:

Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik v Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje »Pravo« v študijskem letu 2019/2020 (za prehod iz študijskega leta 2019/2020  v študijsko leto 2020/2021) so:

• za "redno napredovanje" iz prvega v drugi letnik zadostuje, da ima študent zbranih 45 kreditnih točk ECTS iz naslova kateregakoli opravljenega izpita 1. letnika (ni pogojnih izpitov; študentu ni potrebno opraviti vseh! štirih obveznih izpitnih obveznosti: Pravoznanstvo (8 ECTS), Rimsko pravo (8 ECTS), Ustavno pravo (9 ECTS) in Pravni sistem in institucije EU (7 ECTS), mora pa zbrati 45 ECTS, da se lahko vpiše v 2. letnik.
  
  *Primer: za redno napredovanje mora študent zbrati 45 ECTS. Tolikšno število točk lahko študent zbere tudi tako, da opravi vse izpite prvega letnika RAZEN npr. izpitne obveznosti pri predmetu Rimsko pravo in izpitne obveznosti pri predmetu Pravni sistem in institucije EU (oba predmeta skupaj imata 15 ECTS; v prvem letniku je skupaj 60 ECTS), pa ima vseeno zadostno število kreditnih točk ECTS za redno napredovanje.
   
• Za "izjemno napredovanje" iz prvega v drugi letnik (takšno napredovanje presoja Komisija za študijske zadeve na podlagi opravičljivega razloga) mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 31 kreditnih točk ECTS iz nabora predmetov prvega letnika -  prav tako iz naslova kateregakoli opravljenega predmeta (glej 85. člen Statuta UM).

Spremenjeni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik v Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje »Pravo« veljajo le za študijsko leto 2019/2020 (oziroma se uporabljajo le za prehod iz študijskega leta 2019/2020 v študijsko leto 2020/2021) in veljajo za vse študente (redne, izredne, ponovno vpisane, študente brez statusa), ki bodo z izpolnitvijo določenih pogojev napredovali iz 1. letnika v 2. letnik.

Izr. prof. Nataša Samec Berghaus je predavala na posvetu"Reorganizacija študijskega procesa in potrebe VŠ v času epidemije COVID-19" https://di.uni-lj.si/asset/wKuigiRbwvCfnhKKk na temo "Kombinacija poučevanja na daljavo z Mentimetrom." Predavanje si lahko ogledate >>tukaj<<.

Posvet je potekal v okviru projektov "»Digitalna UL – z inovativno uporabo IKT do odličnosti« in »Didakt.UM«

Spoštovani študenti.

V nadaljevanju objavljamo Navodilo za zagovore zaključnih del na daljavo na študijskih programih prve, druge in tretje stopnje in Navodilo o podeljevanju diplomskih listin na študijskih programih prve in druge stopnje v času ukrepov za zajezitev epidemije COVID - 19 s prilogami.

Za dodatna vprašanja se obrnite na vaš referat.

Knjižnica Mirka Ilešiča Pravne fakultete Univerze v Mariboru zaenkrat ostaja ZAPRTA in ponuja storitve uporabnikom na daljavo (e-viri, e-pošta, rezervacija gradiva preko mCOBISSa, izposoja študijskega gradiva po pošti na stroške člana).

Na podlagi priporočil NIJZ, strokovnih smernic za knjižnice in sklepa Vlade RS (sprejetega 28. 4. 2020) bomo knjižnico za uporabnike odprli postopoma, ko bomo lahko zagotovili varnost za naše uporabnike in zaposlene.

O datumu odprtja vas bomo obvestili.

Hvala za razumevanje.

Na pobudo petih profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz je bila objavljena Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU. S tem se je del akademske skupnosti odzval na sodbo nemškega ustavnega sodišča, ki je bila razglašena 5. maja letos in s katero je to sodišče zavrnilo priznati veljavnost sodbe Sodišča EU v povezavi s programom kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (obvestilo o sodbi v nemškem in angleškem jeziku). Izjavo je doslej podpisalo več kot 30 profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz, vključno z dr. Janjo Hojnik in dr. Petro Weingerl z Univerze v Mariboru. V nedeljo, 31.5.2020, je izjavo v prevodu objavilo več vodilnih evropskih medijev.

V nadaljevanju lahko preberete besedilo izjave v slovenskem prevodu (prevod Janja Hojnik), original je objavljen na Verfassungsblog, 26.5.2020.

Doc. dr. Miha Šepec ter asist. Jan Stajnko sta v soavtorstvu s prof. dr. Suzano Žilič Fišer s FERI UM ter študentko PF UM Živo Šuta, študentko FERI UM Klaro Avsec in pripravnico na okrožnem sodišču v Murski Soboti ter diplomantko PF UM Tamaro Dugar objavili članek v mednarodno priznani reviji MEDIA, CULTURE & SOCIETY, ki šteje za eno najvplivnejših na področju komunikologije in medijskih komunikacij.

Članek z naslovom »The European whistleblowing directive: a legislative barrier between journalists and their sources?« zadeva novo direktivo o zaščiti žvižgačev ter med drugim načenja vprašanje, ali direktiva zmanjšuje pomen žvižgačev kot novinarskih virov. Do članka lahko dostopate na sledeči povezavi.

Republika Avstrija odlikovala univ. prof. dr. Verico Trstenjak, mednarodno priznano strokovnjakinjo za evropsko pravo in predavateljico na pravnih fakultetah v Sloveniji in Avstriji.

Ekipa PF je osvojila nagrado Alona E. Evans Award za odlično 14. mesto na tekmovanju Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition. Člani ekipe so Nika Bele, Admir Muratović, Teja Peče in Barbara Smogavc, pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl, red. prof. dr. Matjaža Tratnika in Leona Brulca.

Gre za tekmovanje v poznavanju mednarodnega javnega prava, ki je največje »moot« tekmovanje za študente prava. Na tem tekmovanju sodeluje cca. 745 pravnih šol iz 100 držav. Ker je letos zaradi pandemije odpadel ustni del tekmovanja, ki se sicer odvija v Washingtonu, D.C., so se nagrade podelile na podlagi pisnih izdelkov. Nagrajenih je bilo 40 najboljših ekip, ekipa PF UM pa se je uvrstila na 14. mesto. Poleg odlične razvrstitve v skupnem seštevku obeh memorandumov pa je ekipa PF UM zasedla tudi odlično 2. mesto za pripravljen pisni memorandum tožnika.

Povezava do virtualne podelitve nagrad: https://www.ilsa.org/2020/04/25/2020-international-rounds-virtual-awards-ceremony/

Iskrene čestitke!

Izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus in asistent Klemen Drnovšek sta v TFL Glasniku objavila prispevek z naslovom "Možnost predčasnega prenehanja najemnih razmerij zaradi ukrepov Covid-19 in predlogi za spremembe zakonodaje v zvezi s spremenjenimi okoliščinami". Prispevek je še posebej uporaben za vse najemnike, saj avtorja predstavita pogoje za odpoved najemnega razmerja in možnost razveze zaradi spremenjenih okoliščin. Avtorja hkrati predlagata spremembo zakonodaje, ki bi pripomogla k lažjemu spopadanju s posledicami epidemije Covid-19 in bi bila bolj ustrezna tudi v primeru nastanka drugih spremenjenih okoliščin.

Prispevek je dostopen na tej >> povezavi <<. 

Ekipa Pravne fakultete Maribor v sestavi študentov: Dore Klančnik, Ane Krajtner, Leona Laha in Petre Zupančič, se pod mentorstvom asist. Denisa Baghrizabehija, Line Burkelc Juras, Stefana Danojevića in Hane Šrot že od septembra 2019 aktivno pripravlja na mednarodno pravniško tekmovanje Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.

V sklopu priprav na finalno tekmovanje, ki bo letošnje leto izjemoma potekalo preko videokonferenc, so tekmovalci po suverenem nastopu na predtekmovanju v Brnu, pred dvema tednoma uspešno nastopili še v bolgarski Sofiji.

Na organiziranem predtekmovanju v Sofiji so se tekmovalci Pravne fakultete Univerze v Mariboru pomerili proti ekipam The University of National and World Economy in Sofia University iz Bolgarije, IDA Aix Marseille University in Paris Dauphine University iz Francije, Cyril and Methodius University iz Skopja ter Juristische Fakultät der RUB iz Nemčije. Dobro organizirano predtekmovanje (t.i. »pre-moot«) je udeležencem predstavljalo odlično pripravo na glavno tekmovanje, hkrati pa tudi vpogled v reševanje mednarodnih gospodarskih sporov pred arbitražnim tribunalom.

Praktični komentar Stvarnopravnega zakonika je namenjen predvsem pravnikom v praksi. Avtor se v njem namreč ne spušča v teoretično razglabljanje o posameznih institutih stvarnega prava, ampak jih na splošno obravnava toliko, kot je potrebno za razumevanje zakonskih določb.

V 16 letih od uveljavitve zakonika se je na tem področju nabrala obsežna sodna praksa, zato je pomemben del komentarja sistematična obdelava odločitev sodišč. Odločbe so razvrščene po posameznih zakonskih določbah, pri členih z zelo obsežno sodno prakso (na primer pri 43. členu SPZ) pa so združene po tematskih sklopih. Citirani so najpomembnejši deli iz obrazložitev odločb, ne le jedra.

Tekmovanje Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition je tekmovanje v poznavanju mednarodnega javnega prava in je največje »moot« tekmovanje za študente prava. Na tem tekmovanju sodeluje več kot 680 pravnih šol iz 100 držav.

Od septembra lani se Jessup ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru v sestavi: Nika Bele, Admir Muratović, Teja Peče in Barbara Smogavc, pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl, red. prof. dr. Matjaža Tratnika in Leona Brulca, aktivno ukvarja s fiktivnim primerom spora med dvema državama in se sooča z reševanjem raznih vprašanj in problemov s področja mednarodnega javnega prava.

Od 6. do 8. februarja se je ekipa udeležila "European Friendly Rounds" v Pragi. V aprilu se bo odpravila na "International Rounds" v Združene države Amerike (v Washington).

Naši Jessup ekipi iskreno čestitamo za uspešno udeležbo na "European Friendly Rounds" v Pragi!

"Če bi lahko posamezne države članice samovoljno odstopale od zavez iz pravnega reda EU-ja, v takšni skupnosti ne vlada več pravo, ampak individualni nacionalni interesi, in v naslednjem koraku več nimamo niti same skupnosti."

O sodbi nemškega ustavnega sodišča, ki sicer ni od včeraj, ampak še nima epiloga, zato pa potencial, da pretrese EU do temeljev. Dr. Petra Weingerl nam razloži, zakaj lahko najverjetneje mirno spimo.

Vsebini prisluhnite >> tukaj <<.

Glasovanja po pošti, ki jih v Sloveniji poznamo kot izjemo predvsem za izvedbo volitev za državljane na tujem, zaradi pandemija koronavirusa uvajajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer ponekod celo ukinjajo običajna volišča. V državi New Jersey so vsi volivci že glasovali po pošti. Tudi največja država Kalifornija namerava vsem volivcem glasovnice poslati z navadno pošto. V ZDA je precej razprav med strokovnjaki sprožil slovenski pravnik Jurij Toplak z opozorilom, da takšne volitve niso povsem poštene, ker ne zagotavljajo tajnosti glasovanja.

Celotno vsebino si preberite >> tukaj <<.

Članek prof. dr. Jurija Toplaka v The Boston Globe je sprožil razpravo med profesorji z univerz Yale, Harvard, NYU in Stanford.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru so se pod vodstvom pedagoške mentorice doc. dr. Petre Weingerl v sklopu programa ŠIPK lotili poglobljene analize potrošniških pravic in krožnega gospodarstva. Sodelujoči so intenzivno preučevali preplet dveh ciljev, in sicer visoke ravni varstva okolja in na drugi strani visoke ravni varstva potrošnikov. ''Cilja sta si pogosto v nasprotju, saj prav ljudje v vlogi potrošnikov smo tisti, ki lahko s spremembo svojih navad bistveno prispevamo k hitrejšemu prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo,'' je povedala pedagoška mentorica projekta doc. dr. Petra Weingerl.

Weingerlova poudarja tudi to, da poglobljena analiza predstavlja temelj za prihodnje teoretične in praktične raziskave, hkrati pa si želijo, da bi ugotovitve študentov upoštevala sodišča in tudi zakonodajalec.

Vabljeni k poslušanju pogovora.

Pri evropski komisiji, ki jo vodi predsednica Ursula von der Leyen, tehtajo tudi možnost, da bi zaradi odločbe nemškega ustavnega sodišča, ki jo nekateri vidijo kot možni izgovor za spodkopavanje evropskega prava, zoper Nemčijo sprožili postopek za ugotavljanje kršitev.

»Četudi je cilj sodbe nemškega ustavnega sodišča morda zaželen, sploh zaradi kritik, da ECB ne nosi dovolj (politične in pravne) odgovornosti, pa bo imela pomembne negativne posledice,« ocenjuje Petra Weingerl z mariborske univerze.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.