Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije g. Janez Starman bo na Pravni fakulteti izvedel predstavitev poklica odvetnika. Predstavitev bo izvedel v četrtek, 7.12.2023, s pričetkom ob 11. uri v predavalnici A v mansardi.

Vljudno vabljeni.

V sredo, 6. decembra 2023 ob 10.30 uri, bo Pravno fakulteto Univerze v Mariboru obiskal prof. dr. Matej Avbelj z Nove univerze. Tema predavanja bo kriza pravne države v EU. 

Predavanje bo potekalo v predavalnici B – mansarda.

Predavanje bo izvedeno v okviru Jean Monnet Modula Fundamental Rights in EU Business Law and Policy.

Lepo vabljeni.

Pravna fakulteta UM išče interesente za udeležbo na tekmovanju Mediterranean Model United Nations (MEDMUN), ki bo potekalo od 5. aprila do 7. aprila 2024 v Mentonu, Francija. Več o lanskem tekmovanju na spletni strani: https://www.medmun.org/

Tekmovanje poteka v celoti v angleškem jeziku. Študenti, ki ste zainteresirani za udeležbo na tekmovanju Mediterranean Model United Nations (MEDMUN), pošljite svojo prijavo (oziroma svoja morebitna vprašanja glede tekmovanja) na aljosa.polajzar@um.si .

Rok za prijave je do vključno ponedeljka 4. decembra. Razgovori za izbor bodo opravljeni po koncu prijav.

Študentke in študentje udeleženci Pitamičevega tekmovanja lahko v fakultetni knjižnici najdete zbornike prejšnjih tekmovanj. V njih so poleg različnih informacij o tekmovanju, slikovnega in drugega gradiva, objavljeni tudi memorandumi in odgovori na memorandum finalnih ekip, ki so lahko tudi za letošnje udeležence tekmovanja dober zgled za pripravo njihovih izdelkov. Zadevna gradiva so zelo koristna za pripravo na tekmovanje, tako v vsebinskem kot tudi oblikovnem delu.

We are looking for students aged 19-25 years old willing to take part in our unique project called INTERNATIONAL VILLAGE ( www.internationalvillage.eu ). There is no bureaucracy in our project, only 2 x A4 documents are required to register a group…When you compare it to ERASMUS+ or other EU projects this is a great difference...

Obveščamo vas, da so zaključene volitve v študentske svete članic in drugih članic Univerze v Mariboru.

Izvedene so bile skladno s sklepom o razpisu volitev, z dne 26. 9. 2023.

V nadaljevanju prilagamo Skupno poročilo o izvoljenih kandidatih. Več o celotnem postopku lahko preberete tudi na https://ssum.um.si/volitve/.

Kandidat Denis BAGHRIZABEHI, mag. prav., bo v torek, dne 5. decembra 2023 ob 12.00 uri, zagovarjal doktorsko disertacijo na temo

ZASEBNO UVELJAVLJANJE PRAVA DRŽAVNIH POMOČI V PRAVDNEM POSTOPKU

Zagovor doktorske disertacije bo potekal v Senatni sobi Pravne fakultete Univerze v Mariboru, na Mladinski ulici 9 v Mariboru.

Komisijo za zagovor doktorske disertacije sestavljajo:

• dr. Tjaša Ivanc, redna profesorica Pravne fakultete Univerze v Mariboru, predsednica,
• dr. Aleš Ferčič, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru, mentor,
• dr. Vesna Rijavec, redna profesorica Pravne fakultete Univerze v Mariboru, somentorica,
• dr. Jasnica Garašić, redna profesorica Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, članica in
• dr. Eduard Kunštek, redni profesor Pravne fakultete Univerze v Reki, član.

Doktorska disertacija je na vpogled v referatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru po vnaprejšnjem dogovoru na elektronski naslov referat.pf@um.si.

Prof. dr. Janja Hojnik je v tem semestru gostujoča profesorica na Pravni fakulteti v Leuvenu (Belgija), kjer v okviru programa Global Law magistrskim študentom predava o pravnih vidikih servitizacije v EU. Gre za inovativen predmet, ki preučuje megatrende povezovanja proizvodov in storitev, digitalizacije in krožnega gospodarstva. Izvedla je tudi seminar z doktorskimi študenti na PF Leuven v Bruslju, na katerem so ti predstavili svoje teme raziskovanja.

6. in 7. novembra 2023 je v Portorožu potekala 1. konferenca Umetna inteligenca in pravo, na kateri je izr. prof. dr. Petra Weingerl vodila sekcijo z naslovom Odgovornost in odškodnine ter nevarnosti v povezavi z umetno inteligenco. V okviru te sekcije je izvedla tudi predavanja z naslovom Odškodninska odgovornost in sankcije za uporabo umetne inteligence (UI). Predstavila je tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence, ter obstoječo in predlagano ureditev odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo UI sistemi. V sekciji so sodelovali še dr. Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), prof. dr. Aleš Završnik (Inštituti za kriminologijo pri PF LJ) in Boris Veler (LogOut). Programski vodji konference sta bila prof. dr. Verica Trstenjak in Marko Grobelnik (Institut Jožef Stefan, IRCAI, Unescov mednarodni center za raziskovanje umetne inteligence).

Umrla je dr. Vida Čok, rojena Grahor, pravnica, znanstvena svetnica, ki je pretežno delovala v Beogradu. Starša, primorska Slovenca sta se preselila v Beograd že v času Kraljevine Jugoslavije, kjer se je izobraževala in 1953. leta diplomirala na Pravni fakulteti v Beogradu. Tam je tudi doktorirala na temo Pravni položaj žene i Ujedinjene nacije 1961. leta. Izobraževala se je tudi na univerzi v Nancyju v Franciji (Centre Européen Universitaire de Nancy, 1958) in na pravni fakulteti v Haagu na Nizozemskem (Academie de droit international da la Haye, 1964). Od januarja 1956 do upokojitve novembra 1992 je bila zaposlena na Inštitutu za primerjalno pravo v Beogradu, najprej kot asistentka in znanstvena sodelavka. Leta 1983 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za predmet mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je na podiplomskih programih na raznih pravnih fakultetah med drugim tudi v Mariboru, kjer je navduševala študente s svojim širokim znanjem in prijateljskim pristopom. Posebej je z znanjem in toplim spodbujevalnim pristopom navduševala mnoge mlade slovenske pravnike v obdobju SFRJ. Pomagala je vzpostavljati stike s pravniškimi zveznimi institucijami v  Beogradu in v svetu. Zlasti je pomagala pri zagotavljanju finančnih podpor za različne raziskave in priprave doktorskih tez. Bila je članica upravnega odbora inštituta Združenih narodov za raziskovanje socialnega razvoja (Board of United Nations, Research Institute for Social Development – UNRISD) v Ženevi in leta 1979 članica jugoslovanske delegacije na letnem zasedanju Generalne skupščine OZN.

Bila je tudi članica več uredništev znanstvenih in strokovnih publikacij s področja pravne znanosti ter jugoslovanskih in mednarodnih pravniških združenj. Po razpadu Jugoslavije je bila članica Helsinškega odbora za človekove pravice v Beogradu ter Evropskog pokreta u Srbiji in njegovega Foruma za mednarodne odnose v Beogradu. Od 2016 je živela v Mariboru in sodelovala s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Tej je pomagala tudi v času njenega razvoja, pri prehodu na Visoko pravno šolo in nato preoblikovanje v Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Sodelavci fakultete smo se vedno veselili njenega obiska in njenih pronicljivih pravniških pogledov.

20. oktobra 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala slovesnost ob Dnevu Pravne fakultete in inavguraciji novega dekana, red. prof. dr. Tomaža Keresteša.

Ob prisotnosti pomembnih gostov in članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru smo se ob tej priložnosti s ponosom spomnili na uspešno leto, polno številnih dosežkov z različnih področij ter najpomembnejše med njimi nagradili s posebnimi priznanji in nagradami.

Tako je Zlato plaketo za življenjsko delo prejela doc. dr. Etelka Korpič – Horvat za dolgoletno uspešno sodelovanje s Pravno fakulteto UM.

Prim. Jelka Helena Reberšek Gorišek, dr. med. in zasl. prof. dr., p. Viktor Papež sta prejela Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomemben prispevek k ugledu Pravne fakultete UM.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM so za izjemne dosežke na tekmovanju Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition v Washingtonu iz znanja mednarodnega prava prejeli študenti Patricija Glavica, Vita Višič in Andrej Stanišić.

Študentka Iza Beširević je prejela Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke za prejem Nagrade za najboljšega študenta Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke sta prejeli Lina Širec na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pravo ter Sara Podgoršek na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo, obe za doseženo najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023.

Priznanje dobrotniku Pravne fakultete UM za viden doprinos k razvoju in ugledu Pravne fakultete UM je bilo podeljeno Okrožnemu sodišču Republike Slovenije v Mariboru, Upravnemu sodišču Republike Slovenije – oddelek v Mariboru, Upravnemu sodišču Republike Slovenije in Odvetniški pisarni Gorjup.

Pohvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 5 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023, in sicer: Maja Mlakar, Taja Vidmar, Jakob Hauptman, Anja Hiter Tinauer, Matias Kocijančič, Kristina Lahovnik in Iza Beširević.

Zahvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 10 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023, in sicer: Maša Kočivnik, Nena Žekš, Ivana Hlastec, Eva Hvalec, Patricija Glavica in Anja Bertoncelj.

Na slovesnosti sta nastopila študenta Pravne fakultete UM Lara Krneža in Nino Dotto.

Na svečani slovesnosti od Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru pa smo inavgurirali tudi novega dekana, red. prof. dr. Tomaža Keresteša, ki je po osmih letih vodenja fakultete dekanice, red. prof. dr. Vesne Rijavec, svoj mandat nastopil z dnem 27. 6. 2023.

Novemu dekanu, red. prof. dr. Tomažu Kerestešu, želimo uspešno pot, vsem nagrajencem pa iskreno čestitamo.

V okviru izbora Naj plakat, ki je potekal v času FestUM-a, Festivala odprtega izobraževanja, je plakat z naslovom Nevarnosti pravnih tveganj na spletu kot posledica pravne nepismenosti starejših zbral največ glasov s strani sodelujočih na glasovanju, in sicer skupno kar 277. Plakat je izdelal naš študent Miha ČERVEK v sklopu promocije istoimenskega študentskega projekta, v katerega so bili pod mentorstvom prof. dr. Suzane Kraljić in doc. dr. Mihaele Kežman vključeni študenti Onja Livič, Miha Červek, Iza Beširević, Asja Lešnik (vsi PF UM), Sara Lazar (MF UM), Ajda Detiček (FGPA UM) in Brin Pšunder (FERI UM).  V projektu so študenti podali interdiscplinarno analizo nevarnosti, s katerimi se starejši zaradi nižje digitalne in pravne nepismenosti soočajo na spletu. Slednje je na plakatu Miha Červek tudi nazorno predstavil. Vse sodelujočim, še posebej pa študentu Mihu Červeku, iskreno čestitamo.

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih je po poljskih volitvah komentirala politične, pravne in finančne ukrepe EU proti Poljski.

Vabljeni k ogledu posnetka, ki je dostopen na povezavi https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174994199?s=tv  (od 11.30 minute dalje).

Konec meseca avgusta je v Radijski delavnici znancev gostoval izr. prof. dr. Borut Holcman na temo: šola med vzgojo in izobraževanjem. Sodelovali so štirje šolniki, ki so skušali vsak s svojega zornega kota dopolniti pripoved o tem kako naj bi sodobna šola pomagala pri formatiranju mladega človeka. Sociologinja dr. Jana Goriup - zaslužna profesorica mariborske Univerze – tudi predstojnica katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europea, Eva Škobalj - prof. španščine na 1. mariborski gimnaziji. Marija Lešer – nekdanja dijakinja, učiteljica slovenščine in zdaj ravnateljica Tretje mariborske gimnazije in Borut Holcman - nekdanji katoliški duhovnik, zdaj pa profesor zgodovine prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in član pedagoške mreže mariborske Univerze. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek.

Po mesecih "zmernega optimizma" in prenekaterih dvomov je bila Slovenija s prepričljivo večino že v prvem glasovalnem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Kaj to pomeni za Slovenijo na mednarodnem političnem parketu? Kaj za ministrico Tanjo Fajon? Kaj si lahko obetamo od članstva v tem pomembnem organu? O tem s strokovnjaki, poznavalci mednarodne skupnosti.

“Izvolitev, ki je pomemben dosežek naše diplomacije, kaže na zaupanje, ki ga ima Slovenija v mednarodni skupnosti kot članica Evropske unije in zavezništva Nato,” pa je za N1 ocenila dr. Petra Weingerl s Katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti. Dr. Weingerl prisotnost Slovenije v Varnostnem svetu ZN razume tudi kot priložnost za krepitev Evropske unije v tem organu. “Slovenija ima namreč dolžnost, da kot država članica EU v Varnostnem svetu ZN pri opravljanju svojih dolžnosti zagovarja stališča in interese Unije. EU ima trenutno le dve članici v Varnostnem svetu ZN. Poleg Francije, ki je po brexitu edina stalna članica iz EU, je trenutno nestalna članica še Malta."