V Odvetniški družbi Švab in Štepec, o.p., d.o.o. razpisujejo prosto delovno mesto v Ljubljani.

Iščejo pravnika oz. študenta prava, ki ima končan vsaj 3. letnik pravne fakultete, ga zanima delo v odvetniški pisarni ter je pripravljen na nove izzive v praksi.

Celoten razpis je objavljen na spletni strani: https://www.op-svab.com/kariera/   

Vabljeni k prijavi.

V petek, 6. decembra 2024, Pravna fakulteta UM organizira XVI. posvet Pravo in ekonomija, tokrat na temo »Izzivi umetne inteligence«, ki se bo izvedel v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Posvet se, med drugim, osredotoča na naslednje teme:­

• ekonomske posledice razvoja tehnologij umetne inteligence in njihov vpliv na gospodarstvo - novi poslovni modeli, investicije in potrebe trga;
• neenaka razporeditev, tržna moč ter konkurenčni izzivi na področju umetne inteligence;
• umetna inteligenca, kibernetska varnost in varstvo osebnih podatkov;
• status, pravna subjektiviteta in »odgovornost« umetne inteligence in »za umetno inteligenco«;
• etični vidiki umetne inteligence;
• delovnopravni izzivi umetne inteligence;
• pravo intelektualne lastnine in umetna inteligenca;
• zakonodajna dejavnost EU na področju umetne inteligence, podatkovnega rudarjenja ipd.

Zainteresirane študentke in študente doktorskega študijskega programa Pravne fakultete Univerze v Mariboru vabimo k podaji predlogov tem s kratko obrazložitvijo, ki jih do 10. oktobra 2024 pošljete na naslov: martina.repas@um.si. Število predavateljev na posvetu je omejeno.  

V naslednjem letu bo pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla tudi znanstvena monografija na to temo, ki pa ne bo zajemala le prispevkov s posveta. Pisne prispevke je treba oddati do 15. januarja 2025. Prispevki s pozitivnimi recenzijami bodo objavljeni v omenjeni monografiji. Navodila za pisanje prispevkov bodo zainteresiranim poslana naknadno.

Lepo vas pozdravljam,
Red. prof. dr. Martina Repas

V nadaljevanju objavljamo razpisano delovno mesto pripravnika na Centru za izobraževanje v pravosodju. Rok za prijave je do 11. 9. 2024.

Vabljeni k prijavi.

Komisija za študijske zadeve PF UM vloge študentov obravnava v skladu z Navodili za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta UM.

V celoti so navodila za presojo prošenj objavljena na spletni strani Navodila za presojo prošenj študentov za Komisijo za študijske zadeve PF UM.

Izvedbena navodila za presojo prošenj študentov se uporabljajo za odločanje v naslednjih primerih:

- izjemne odobritve vpisa v višji letnik,
- ponavljanje letnika,
- podaljšanje statusa študenta.

Postopek se začne na pisno prošnjo študenta z oddajo VLOGE. Vloge so dostopne kot priloge tega navodila. Po prejemu vloge, boste s strani računovdstva prejeli račun za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

Prosimo vas, da ste pozorni na člene, ki navajajo izjemne okoliščine, v katerih ste upravičeni oddati prošnjo, in na navedbo dokazil, ki se upoštevajo kot ustrezna za posamezen upravičen razlog.
K zapisanim razlogom na prošnji morajo biti priložena ustrezna dokazila, saj v nasprotnem primeru navedeni razlogi ne bodo upoštevani pri obravnavi. Obravnavale se bodo samo popolne prošnje, ki bodo prispele v Referat za študentske zadeve v spodaj navedenem roku. Prošnje, ki bodo prispele po tem roku se bodo štele za nepravočasne in bodo s sklepom zavržene!

V Ajdovščini bo 4. in 5. oktobra 2024 potekal Hackathon Multipla skleroza (MS) za ustvarjanje inovativnih rešitev za pomoč ljudem z multiplo sklerozo in njihovim negovalcem.

K udeležbi na MS Hackathonu so vabljeni študenti v živo ali on-line. Ekipe sodelujočih (iz Slovenije in tujine) bodo iskale in na koncu predstavile napredne rešitve za bolnike z MS, njihove svojce in okolje, v katerem živijo.

Na Hackathon se lahko prijavite kot že oblikovana ekipa ali kot posameznik, ki bo nato dodeljen eni od skupin.

Prijavite se lahko do 1. oktobra 2024 na slednji povezavi.

Več informacij je dostopnih na spletu: https://transformation-lighthouse.com/hackathon-roche/.

Tri ekipe z najboljšimi inovativativnimi rešitvami bodo prejele denarne nagrade (za prvo mesto je predvidena nagrada v višini 3.000 EUR).

Dogodek bo medijsko pokrit (Finance, revija Viva, Medicina danes in spletna stran multipla-skleroza.net).

Pridružite se nam na hackathonu multiple skleroze – naš skupni izziv in bodite del rešitve, ki lahko spremeni številna življenja – tudi v vaši skupnosti! Prijavite se zdaj in soustvarjajte prihodnost!

Hackathon Multipla skleroza

Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju obvešča o možnosti opravljanja Erasmus+ študijske prakse v spodaj navedenih obdobjih:

- od 1. januarja do 30. aprila 2025,
- od 1. aprila do 31. julija 2025,
- od 1. maja do 31. avgusta 2025,
- od 1. avgusta do 30. novembra 2025.

Študenti imajo možnost spoznavanja in sodelovanje pri delu veleposlaništva, in sicer:

a) pomoč in podpora diplomatom pri vsakodnevnih nalogah (vsebinsko in administrativno delo),
b) poročanje o aktualnih temah v Avstriji, udeležba (in poročanje) na konferencah in predavanjih,
c) priprava in sodelovanje na dogodkih v organizaciji veleposlaništva,
d) druga opravila po navodilu vodje notranje organizacijske enote veleposlaništva, v katero je študent/-ka razporejen/-a.

Erasmus+ študijska praksa je neplačana, za nastanitev na Dunaju poskrbijo študenti sami.

Zadeva: Prijava na izpit in odjava od izpita

Spoštovani.

V referatu za študentske zadeve Pravne fakultete UM so v zadnjem obdobju zaznali, da se študenti »pozabijo« prijaviti na izpit oz. odjaviti od izpita. Prijavo na izpit oz. odjavo od izpita ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41AG (v nadaljevanju Pravilnik). Izpitni roki za posamezni študijski program so objavljeni v spletnem portalu AIPS in na spletni strani Pravne fakultete.

I. Prijava na izpit (22. člen Pravilnika)

Poudarjamo, da je študent odgovoren za pravilno in popolno prijavo na izpit. Študent se mora prijaviti na izpit najkasneje pet (5) dni pred izpitom. Prijava na izpit je elektronska v spletnem portalu AIPS. Če želi študent ponovno opravljati izpit z namenom zvišanja ocene (tak izpit se opravlja kot komisijski izpit), o tem najkasneje pet (5) dni pred izpitom obvesti Referat za študijske zadeve, ki ga ročno doda na seznam prijavljenih na izpit.

Izvajalec izpita sme opravljanje izpita dovoliti samo kandidatom, uvrščenim na seznam prijavljenih na izpit, ki so opravili vse predhodne obveznosti pri učni enoti (vaje, seminarske naloge, nastope, poročila in drugo), določene z učnim načrtom posamezne učne enote.

II. Odjava od izpita (23. člen Pravilnika)

Študent lahko odjavi izpit najkasneje dva (2) dni pred izpitom. Odjava je elektronska v spletnem portalu AIPS. Študent, ki iz opravičljivih razlogov ne pride na izpit ali izpit pravočasno odjavi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem razpisanem roku. Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita ne odjavi pravočasno, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku. Če študent zaradi opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu in izpita ni pravočasno odjavil, se upošteva, da je izpit odjavil pravočasno, če v roku 3 delovnih dni po izpitnem roku v referat dostavi ustrezna pisna dokazila. O ustreznosti dokazil v roku 3 dni odloči strokovna služba.

Izhajajoč iz navedenega poudarjamo, da se lahko opravljanje izpita dovoli izključno študentom, ki so uvrščeni na seznam prijavljenih na izpit.

Študentom, ki se niso pravočasno prijavili na izpit, se NE dovoli opravljanje izpita oz. prijava po roku.

Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu ali če izpita ne odjavi pravočasno, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku.

S spoštovanjem.

Dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru
Red. prof. dr. Tomaž Keresteš

• bodo v študijskem letu 2024/2025 vpisani v 1., 2., 3. ali 4. letnik doktorskega študija in so med študijem redno napredovali v višji letnik;
• še nimajo pridobljene ravni izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje;
• iz javnih sredstev še nikoli niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ne glede na to, na kateri instituciji so študirali in ne glede na to, ali so doktorski študij končali ali ne;
• imajo izbranega mentorja oz. predvidenega mentorja in
• po merilih za ocenjevanje prijav zberejo skupaj najmanj 21 točk.

V petek, 31. 5. 2024, je na daljavo preko MS Teams potekalo študentsko posvetovanje o ekonomskih in pravnih izzivih digitalne preobrazbe - Digitalna ekonomija in pravo 2024.

Na študentskem posvetovanju so sodelovali tudi magistrski študentje in profesorji ter asistenti PF UM:

• Kaja Lenart in asist. Jan Stajnko sta pripravila prispevek z naslovom “(Ne)dopustnost profiliranja za namene oglaševanja na spletu”
• Asja Lešnik in izr. prof. dr. Petra Weingerl sta pripravili prispevek z naslovom »Pravna ureditev odgovornosti za škodo, povzročeno z umetno inteligenco v Sloveniji«
• Matej Makoter Rožmarin in asist. Kristjan Zahrastnik sta pripravila prispevek z naslovom “(Proti)pravna ravnanja v virtualni resničnosti”
• Amadeja Mlinar in doc. dr. Katja Drnovšek sta pripravili prispevek z naslovom “Pravni položaj otrok vplivnežev”
• Oskar Peče je pripravil prispevek z naslovom “Problemi uporabe z umetno inteligenco obdelanih dokazov v kazenskem postopku”

Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov, ki je v preteklih dneh izšel pod uredništvom dr. Dejana Romiha in Nejca Fira, je dostopen na: https://demb.si/publikacije/zbornik-recenziranih-znanstvenih-prispevkov-na-studentskem-posvetovanju-digitalna-ekonomija-in-pravo-2024.pdf. 

Pri GV založbi je izšel Družinski zakonik s komentarjem pod uredništvom izr. prof. dr. Nane Weber. Med avtorji komentarja tudi docentka dr. Katja Drnovšek s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Dobra štiri leta po začetku uporabe Družinskega zakonika je skupina avtorjev pripravila komentar, ki poleg teoretske analize določb prinaša tudi celovit pregled in analizo sodne prakse ter prakse upravnih in drugih organov, razvite na podlagi določb zakonika. Knjiga ima poleg znanstvene veliko praktično uporabno vrednost, zato je dobrodošel pripomoček tudi za praktike, ki se z določbami zakonika srečujejo pri delu, in za posameznike brez pravnega znanja.

Družinski zakonik je eden osrednjih pravnih predpisov, ki urejajo področja vsakodnevnega, družinskega življenja. Po preglednosti, sodobni vsebini in odlični zakonodajni tehniki bi ga lahko uvrstili prav k vrhu normativnih dosežkov v naši državi. Celostno ureja premoženjska razmerja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji, določanje starševstva, razmerja med starši in otroki s poudarkom na otrokovem varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih, ukrepe za varstvo otrokove koristi, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo.

Docent dr. Marius C. Mensah je bil na enomesečni Erasmus+ pedagoški in raziskovalni izmenjavi na pravni fakulteti partnerske Univerze Antalya Bilim v Turčiji (21. 06. 2024 - 19. 07. 2024). V času svojega obiska je izvedel 20 ur predavanj ter se sestal s turškimi kolegi (Kerem Oz, Hale Akdag, Hilal Cecanpınar, Bengü Öz, Didem Durmaz).

To je bila tudi priložnost za predstavitev knjige Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru z naslovom »Protecting Children's Rights in Civil, Criminal and International Law – Under a Touch of Digitalization« (ur. doc. dr. M. C. Mensah). Knjiga je bila izdana v okviru XI. turško-slovenskega simpozija, ki ga je povezovala prof. dr. Suzana Kraljić. To je bila tudi odlična priložnost za izboljšanje mednarodnega sodelovanja in utiranje poti mednarodnim izmenjavam študentov in zaposlenih s partnersko fakulteto iz Antalye.

Doktorski študentki Živa Šuta in Natalija Kunstek sta se v letošnjem študijskem letu udeležili programa PEPP – Programme in European Private Law for Postgraduates, ki v štirih intenzivnih študijsko-raziskovalnih tednih združuje doktorske študente iz partnerskih univerz (univerza v Münstru, Hamburgu (Bucerius), Max Planck Inštitutu Hamburg, Cambridgeu, Leuvenu, Valencii, Genovi, Zagrebu, Katowicah in Mariboru). Program se organizira pod taktirko prof. dr. Bettine Heiderhoff iz Univerze v Münstru, na PF UM pa je koordinatorica izr. prof. dr. Petra Weingerl.

V tem študijskem letu je PEPP projekt potekal v Münstru, Mariboru, Cambridgeu in Valencii. Živa Šuta je v Cambridgeu izvedla predstavitev na temo prostega pretoka blaga in storitev na notranjem trgu, Natalija Kunstek pa je v Valencii predstavila svojo doktorsko raziskavo o pravni naravi pojasnil davčnih organov. Tekom vseh štirih tednov so se doktorski študenti udeležili predavanj in delavnic na partnerskih univerzah in tekmovali v simulaciji postopka pred Sodiščem EU (moot court) na temo pristojnosti sodišč v sporih glede najemnih razmerij v skladu z Bruseljsko I bis uredbo in nepoštenih poslovnih praks v skladu z Direktivo o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in Direktivo o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov.

Doktorski študentki Živa Šuta in Natalija Kunstek se zahvaljujeta izr. prof. dr. Petri Weingerl in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru za podporo pri udeležbi v programu. 

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je pretresena in se pridružuje izrazom sožalja ob smrti velikega človeka, prijatelja Pravne fakultete Univerze v Mariboru, pravnega strokovnjaka in člana programskega sveta fakultete, sodnika Sodišča EU, dr. Marka Ilešiča. Hvaležni smo mu za vso podporo, ki jo je nudil fakulteti pri njenem delovanju.

Delegacija Pravne fakultete Univerze v Mariboru se je pod mentorstvom asistenta Jana Stajnka med 22. in 25. majem udeležila 11. tekmovanja LyonMUN v Franciji.

Tekmovalci Lana Simončič, Blaž Bukovec, Marko Čeh in Ana Veronika Borko so se odlično odrezali in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru priborili dve nagradi.

Lana Simončič si je prislužila drugo mesto in naziv »honorable mention« v odboru UN Women. Uvrstitev med pet najboljših tekmovalcev v odboru in pohvalo organizatorjev (»shout out«) pa si je priboril Blaž Bukovec, ki je nastopal v odboru NATO.

LyonMUN je tekmovanje v okviru Model United Nations (MUN) konferenc. Na teh se po pravilih postopka, ki veljajo za posamezen odbor mednarodne organizacije, obravnavajo pereče teme, ki pestijo mednarodno skupnost. Vsak delegat predstavlja po eno državo članico posameznega odbora, debata pa v celoti poteka v angleškem jeziku, kar pripomore ne le h krepitvi retoričnih in pogajalskih sposobnosti, ampak tudi bogatenju besedišča.

Delegaciji čestitamo za uspehe na tekmovanju!

Dne 5. junija 2024 je v pogovorni oddaji Omizje na RTV SLO potekala oddaja o drugem direktorju Višje pravne šole - dr. Vaneku Šiftarju, v kateri sta kot gostji sodelovali red. prof. dr. Janja Hojnik ter pogodbena sodelavka fakultete in nekdanja ustavna sodnica dr. Etelka Korpič-Horvat.

Letos namreč mineva 105 let od rojstva in 25 let od smrti dr. Ivana Vaneka Šiftarja, pravnika in politika iz Petanjcev v Prekmurju, kjer že skoraj 30 let deluje Ustanova Šiftarjeva fundacija, med soustanovitelji fundacije je tudi Pravna fakulteta Univerze v Mariboru. Ustanova upravlja z Vrtom spominov in tovarištva, ki je postal eden izmed osrednjih socialnih prostorov prekmurske regije.

Borut Holcman: "Ljudje smo dolžni biti drug do drugega predvsem – ljudje."

V oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili dr. Boruta Holcmana – profesorja zgodovine prava in še nekaterih drugih predmetov na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Je tudi diplomirani teolog in je pet let služboval kot katoliški duhovnik, potem se je poročil in zašel v akademske vode.

Študentje ga na fakulteti, kjer predava, redno zelo pozitivno ocenjujejo, predvsem zaradi njegovega človeškega pristopa in humanistične širine, s čimer skuša v ta kdaj na videz suhoparna pravna razmerja vtkati okus po človeku in človečnosti, po dobroti in pravičnosti. "Resničen pravnik s pametjo in srcem vnaša v sicer kdaj toga pravna razmerja vsakdanjega življenja okus po človečnosti in sočutju," pravi.

Je tudi iskreno verujoč kristjan. Pravi, da je "odnos do sočloveka v vsakodnevni praksi resničen lakmusov papir, kako troedini Bog dejansko biva v notrini našega srca."

Pogovoru prisluhnite na povezavi: https://www.rtvslo.si/radio-maribor/zgodbe/borut-holcman-ljudje-smo-dolzni-biti-drug-do-drugega-predvsem-ljudje/709503