Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so objavili razpis za novo mladinsko delegatko oz. mladinskega delegata pri OZN, ki je dostopen na spletni strani MSS. 

Prijave za mladinsko delegatko oz. mladinskega delegata pri OZN sprejemajo do vključno petka, 31. marca 2023.

Delegat ali delegatka bo izbran za obdobje enega leta in bo opravljal tudi vlogo zagovornika mladih.

Vabljeni k prijavi.

V nadaljevanju objavljamo potrjen seznam kandidatov za člana Upravnega odbora Univerze v Mariboru iz vrst študentov.

Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju obvešča o možnosti opravljanja Erasmus+ študijske prakse v obdobju:
od 1. avgusta 2023 do 30. novembra 2023.

Študenti imajo možnost spoznavanja in sodelovanje pri delu veleposlaništva, in sicer:
a) pomoč in podpora diplomatom pri vsakodnevnih nalogah (vsebinsko in pisarniško delo),
b) poročanje o aktualnih temah v Avstriji, udeležba (in poročanje) na konferencah in predavanjih,
c) priprava in sodelovanje na dogodkih v organizaciji veleposlaništva,
d) druga opravila po navodilu vodje notranje organizacijske enote veleposlaništva, v katero je študent razporejen.

Erasmus+ študijska praksa je neplačana, za nastanitev na Dunaju poskrbijo študenti sami.

Neprofitna organizacija Klub Alpbach Senza Confini bo podelila tudi letos 15 štipendij za obisk Evropskega Foruma Alpbach.

Štipendije so namenjene študentom in mladim zaposlenim iz regije Alpe Adria, torej Koroške, Severne Italije in Slovenije. Nadejamo si, da bi se čim več Slovencev  – pa ne samo iz Ljubljane – prijavilo na štipendijo.

Tudi letos bo Klub Alpbach Senza Confini podelil štipendije za obisk Evropskega Foruma Alpbach 2023, ki se bo odvijal od 19. avgusta do 2. septembra na Tirolskem. Štipendije so namenjene vsem študentom in mladim zaposlenim od 20. do 30. leta. Prijavite se lahko preko obrazca za štipendijedo 31. marca 2023. 

Namen Foruma je obravnavanje najaktualnejših izzivov iz področij politike, gospodarstva in znanosti ter spodbujanje interdisciplinarne debate. Mladim med 18. in 30. letom je namenjen program jutranjih seminarjev, popoldne pa potekajo konference z vrhunskimi govorci in poznavalci omenjenih panog.

Teme letošnjega Foruma so: Rešitve za podnebne spremembe  (The Climate Opportunity), Varnostna vprašanja Evrope (Securing our Future); Izzivi evropskih finančnih trgov  (The Financing of Europe’s Future); Demokracija in vladavina prava (Democracy and the Rule of Law).

Za katerokoli informacijo, kontaktirajte board@senza-confini.com.

Več informaciji na naši strani: Scholarships – Club Alpbach Senza Confini.

Generalni konzulat Republike Slovenije obvešča o možnosti opravljanja prostovoljne  Erasmus+ študijske prakse študentom slovenskih univerz. Praksa, ki bo trajala čez celo leto, je primerna za vse, predvsem pa za študente absolvente oz. koristnike podiplomske mobilnosti, saj je min. obdobje prakse 3 mesci.

V okviru prakse bodo študentje pridobili delovne izkušnje predvsem na področju gospodarske, znanstvene in javne diplomacije: stiki s slovenskimi in nemškimi državnimi organi in institucijami; priprava zapisov in udeležba na dogodkih ekonomskega, znanstvenega in kulturnega področja; samostojna organizacija dogodkov, prireditev, poslovnih delegacij pod mentorstvom generalne konzulke oz. namestnika, priprava strategije slovensko bavarskega sodelovanja zagonskih podjetij, podpora pri izvedbi obiskov visokih predstavnikov Republike Slovenije na Bavarskem in Baden-Württembergu ter druge aktivnosti po navodilu mentorice/ja.

V nadaljevanju SKLEP o razpisu volitev za člane Senata Univerze v Mariboru iz vrst visokošolskih učiteljev in študentov Univerze v Mariboru št. 021/2023/S 188/515-MP z dne 2.3.2023.

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu in Slovenski kulturni center SKICA Berlin ponujata možnost opravljanja Erasmus+ študijske prakse študentom slovenskih univerz.

Pogoji za opravljanje Erasmus+ prakse na veleposlaništvu in/ali v kulturnem centru so:
- možnost pridobitve Erasmus+ štipendije za študentsko prakso
- opravljeno varnostno preverjanje skladno s 16.a členom Zakona o zunanjih zadevah
- znanje nemškega jezika, zaželeno B2 ali višje
- znanje drugih tujih jezikov je prednost
- zaželeno je najmanj 3-mesečno opravljanje prakse

Kandidati, ki se zanimajo za opravljanje prakse na veleposlaništvu in/ali v kulturnem centru, prosimo, da nam na elektronski naslov sloembassy.berlin@gov.si pošljejo svoj življenjepis (največ dve A4 strani) in motivacijsko pismo (največ ena A4 stran). Prijave sprejemamo preko celega leta.

Trenutno iščemo študente in študente, ki bi prakso opravljali od vključno maja 2023 naprej.

Posebej iščemo študenta ali študentko, ki bi v obdobju avgust - november 2023 opravljal prakso v SKICA Berlin, poudarek dela v tem obdobju bo Frankfurtski knjižni sejem 2023, na katerem se Slovenija predstavlja kot častna gostja.

Študentje in študentke lahko dodatne ifnormacije pridobijo po elektornski pošti (sloembassy.berlin@gov.si)

Vabljeni!

Na Univerzi v Mariboru smo izpeljali tudi drugi dan že 32. posvetovanja Medicina, pravo in družba v organizaciji Medicinske in Pravne fakultete Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zdravniškim in Pravniškim društvom v Mariboru.

Drugi dan posveta je otvorila ministrica za digitalno preobrazbo izr. prof. dr. Emilija Stojmenova Duh z predavanjem na temo načrtovanja digitalizacije in tehnologije v medicini. O etičnih perspektivah razvoja prava je govoril prof. dr. Miro Cerar, nato so sledila predavanja v dopoldanski sekciji zasl. prof. dr. Šime Ivanjka, prim. dr. Jelke Reberšek Gorišek, doc. dr. Mojce Tancer Verboten, dr. Urbana Vrtačnika, prof. dr. Radka Komadina, ge. višje sodnice Blanke Javorac Završek, prof. dr. Jožeta Balažica, izr. prof. dr. Mihe Šepca, prof. dr. Blanke Kores Plesničar.

Sočasno je po spletu potekala tudi MEDNARODNA SEKCIJA, ki sta jo moderirala prof. dr. Suzana Kraljić s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in višji predavatelj Thomas Heller.

Vljudno vabljeni k ogledu "FOTOGALERIJA MEDICINA, PRAVO IN DRUŽBA - 2. dan, 24. 3. 2023"

V Dvorani Vladimirja Bračiča na Univerzi v Mariboru se je 23. marca pričelo že 32. posvetovanje Medicina, pravo in družba v organizaciji Medicinske in Pravne fakultete Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zdravniškim in Pravniškim društvom v Mariboru.

Vsako leto izbiramo najbolj aktualne teme, ki povezujejo obe stroki in z odzivom družbe nanje. Tokratni izbor glavne teme je namenjen pogledu v prihodnost. Naslov teme je: Predvidevanja za obvladovanje globalnih tveganj za zdravje v prihodnosti. Sklop predavanj zajema predvidevanja in načrtovanja obvladovanja tveganj pred pandemijami, razvoj medicine na področju digitalizacije in tehnologije, zdravljenja, telemedicine, regeneracije, pa tudi razvoj cepiv in zdravil ter poklicno izobraževanje zdravnikov v naslednjem desetletju.

Posvet je s svojim uvodnim nagovorom otvoril rektor Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravko Kačič, ki je pozdravil spoštovane goste, ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan, župana MO Maribor g. Aleksandra Sašo Arsenoviča, generalno državno odvetnico dr. Ano Kerševan, generalnega državnega tožilca g. Draga Šketa, člane organizacijskega odbora posveta, predavatelje, moderatorje in razpravljavce, študentke in študente.

Spoštovani gospod rektor se je v svojem nagovoru zahvalil dolgoletnim organizatorjem tradicionalnega posveta za njihova neutrudna prizadevanja. Po njegovih besedah je ob temeljnem etičnem čutu človeške narave, to je čutu za dobro in čutu za pravičnost, posebej dragocen interdisciplinarni pristop obravnavanja pomembnih in aktualnih družbenih vprašanj, zlasti še, ko gre za zdravje, varnost, pravice in dostojanstvo slehernega človeka.

Vse prisotne sta nagovorila tudi župan MO Maribor g. Aleksander Saša Arsenovič in ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan.

Vabljeni k ogledu "FOTOGALERIJE MEDICINA, PRAVO IN DRUŽBA 2023 - 1. dan, 23. 3. 2023"

Ekipa Pravne fakultete Maribor v sestavi študentov: Zale Heric, Anike Rovan, Gašperja Kavnika, Timoteja Grila, Urške Nerat, Kristine Lahovnik, Nastje Gorenc in Nine Rebol, se pod mentorstvom asist. Denisa Baghrizabehija, asist. Line Burkelc Juras, Petre Zupančič, Stefana Danojevića, Ize Beširević, Maše Hajdinjak in Anamari Grušovnik že od septembra 2022 aktivno pripravlja na mednarodno pravniško tekmovanje Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.

V sklopu priprav na finalno tekmovanje, ki bo tudi letos potekalo na Dunaju, se tekmovalci udeležujejo različnih predtekmovanj (t. i. »pre-moot«). Po suverenem nastopu v Brnu in udeležbi na dobro organiziranih predtekmovanjih v Pragi in Ljubljani, so se tekmovalci udeležili še predtekmovanja v  Frankfurtu v ugledni odvetniški pisarni White & Case LLP z mednarodnim slovesom.

Na organiziranem tekmovanju v Frankfurtu se je ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru pomerila proti tekmovalcem z »University of Hannover«, »University of Saarland«, »University of Giessen« ter »University of Tübingen« iz Nemčije. Nastopi pred arbitražnim tribunalom, ki so ga sestavljali izkušenimi pravni strokovnjaki, so udeležencem tekmovanja predstavljali odlično pripravo na glavno tekmovanje, hkrati pa tudi bolj praktični uvid v reševanje mednarodnih gospodarskih sporov v arbitražnem postopku.

Za finančno podporo ekipe pri pripravah na tekmovanje se najlepše zahvaljujemo našim cenjenim sponzorjem: Ulbrich hidroavtomatika d.o.o., CNC P&K-Pušnik d.o.o., Agrocom d.o.o., Impol d.d., Mercator d.o.o., Revoz d.d., Slovenske železnice d.o.o., Elektroinštitut Milan Vidmar ter Občina Radlje ob Dravi.

Našim študentom želimo dober nastop in uspešno zastopanje naše fakultete tudi na zadnjem predtekmovanju, ki se ga bodo v prihodnjih dneh udeležili v Beogradu.

V sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023, je v Ljubljani potekal posvet Sodobno obligacijsko pravo 2023 v organizaciji TFL, kjer je izr. prof. dr. Renato Vrenčur sodeloval kot predavatelj in vodja sekcije, ki se je ukvarjala z novejšimi spremembami zakonodaje, ki vplivajo na promet z nepremičninami (predvsem novela Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-G). V uvodnem referatu je profesor predstavil vpliv sprememb zakonodaje na sklepanje pogodb glede nepremičnin.

Ekipa Pravne fakultete Maribor v sestavi študentov: Zale Heric, Anike Rovan, Gašperja Kavnika, Timoteja Grila, Urške Nerat, Kristine Lahovnik, Nastje Gorenc in Nine Rebol, se pod mentorstvom asist. Denisa Baghrizabehija, asist. Line Burkelc Juras, Petre Zupančič, Stefana Danojevića, Ize Beširević, Maše Hajdinjak in Anamari Grušovnik že od septembra 2022 aktivno pripravlja na mednarodno pravniško tekmovanje Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.

V sklopu priprav na finalno tekmovanje, ki bo tudi letos potekalo na Dunaju, se tekmovalci udeležujejo različnih predtekmovanj (t. i. »pre-moot«). Po suverenem nastopu na predtekmovanju v Brnu in dobri izkušnji na predtekmovanju v Pragi, so se tekmovalci udeležili še predtekmovanja v odvetniški pisarni Jadek & Pensa v Ljubljani.

Na organiziranem manjšem tekmovanju v Ljubljani se je ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru pomerila proti tekmovalcem z »University of Zagreb« iz Hrvaške, »University of Trieste« iz Italije ter Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dobro organizirano predtekmovanje je udeležencem predstavljalo odlično pripravo na glavno tekmovanje, hkrati pa tudi bolj praktični uvid v reševanje mednarodnih gospodarskih sporov pred arbitražnim tribunalom.

Za finančno podporo ekipe pri pripravah na tekmovanje se najlepše zahvaljujemo našim cenjenim sponzorjem: Ulbrich hidroavtomatika d.o.o., CNC P&K-Pušnik d.o.o., Agrocom d.o.o., Impol d.d., Slovenske železnice, Elektroinštitut Milan Vidmar, Občina Radlje ob Dravi.

Našim študentom želimo dober nastop in uspešno zastopanje naše fakultete tudi na nadaljnjih predtekmovanjih, ki se jih bodo v prihodnjih dneh udeležili v Frankfurtu in Beogradu.

Med 9. in 11. marcem 2023 je v Ženevi potekalo evropsko predtekmovanje Philip C. Jessup Moot Court. Udeleženih je bilo 19 ekip iz evropskih pravnih fakultet. Pravno fakulteto UM so zastopali trije tekmovalci: Patricija Glavica, Vita Višič in Andrej Stanišić pod mentorstvom Leona Brulca, asist. Žive Šuta, doc. dr. Petre Weingerl in prof. dr. Matjaža Tratnika. Ekipa se je uvrstila v izločilne boje tekmovanja in se v polfinalu pomerila z ekipo dunajske pravne fakultete. Naša ekipa je dosegla odlično 3. mesto, za Universität Wien (zmagovalna ekipa) in Eötvös Loránd University (drugouvrščeni). 

Z novim letom mineva trideset let od vzpostavitve enotnega trga EU,skoraj dvajset let je del tega trga tudi Slovenija.

Enotni trg je bil ob velikih krizah v zadnjih petnajstih letih na preizkušnji. Najprej ga je zadel zlomfi nančnega trga, ki je ogrozil tudi skupno valuto, nato zlom schengenskega sistema, ki je povrnilkontrole na notranje meje, pa brexit in nazadnje (in najobsežneje) še epidemija. Zdaj šele tudispoznavamo, da nimamo enotnega energetskega trga in iščemo pot naprej. Kljub vsem izzivomenotni trg ostaja nedvomno jedro delovanja EU in v organizaciji ohranja tudi tiste države, ki jih kajdrugega poleg trga preveč ne zanima. Zaradi enotnega trga je EU največje gospodarstvo na svetu.Njena pravila kopirajo različne integracije po svetu, od Azije, Afrike do Južne Amerike, a dokajneuspešno. Krize ga sesujejo, a se ponovno sestavi, reformira in okrepi. Državljani in podjetja v EU sikaj drugega danes skoraj več ne predstavljamo. Sploh tisti v majhnih državah.

Celotna vsebina v prilogi objave.

Letos mineva trideset let od uvedbe enotnega trga Evropske unije. Kmalu bo minilo tudi 20 let, odkar je Slovenija del tega enotnega trga. Ali smo svoje priložnosti dobro izkoristili, kakšne koristi imamo na tem trgu državljani, in kako Slovenija varuje interese našega gospodarstva v krizah, ko se kažejo tendence, da bi pravila enotnega trga nekatere države rade zaobšle?

Vabljeni k ogledu celotne >>> oddaje.

Občini Postojna in Ilirska Bistrica sta tamkajšnjim župnijam začeli zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za sakralne objekte. To sta storili na podlagi odločbe ustavnega sodišča in priporočila ministrstva za okolje. V župnijah so se zaradi novega davka, ki ga Cerkev ni bila deležna niti v času Jugoslavije, pritožili na finančno ministrstvo. Od tam pa sporočajo, da bodo zadevo obravnavali, ko pride na vrsto.

Gre za približno 3,2 odstotka sredstev župnije oziroma šest tedenskih nabirk faranov. Župnija se je zoper davek pritožila, župnik pa si želi, da bi se zadeva reševala na državni ravni. Da mora iti za šum v komunikaciji med ministrstvi, meni pravni zgodovinar izr. prof. dr. Borut Holcman: "Čudim se, da ministrstvo za kulturo ni takoj posredovalo, saj je na tem ministrstvu eden izmed ključnih zakonov – zakon o varstvu kulturne dediščine."

Celoten prispevek si lahko ogledate >>> TUKAJ.