Spoštovani!

Objavljen je Razpis za najboljšega študenta Univerze v Mariboru, s katerim se nagrajuje najboljše študente za njihovo študijsko odličnost, v želji, da se jih motivira pri nadaljnjem izobraževanju.

Razpis je objavljen tukaj: http://ssum.um.si/2020/05/razpis-za-izbor-najboljsega-studenta-univerze-v-mariboru-v-studijskem-letu-2019-2020/.

Objavljen je Javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija študentov Univerze v Mariboru – študijsko leto 2020/2021 na spletnih straneh um.si in moja.um.

Link do slovenskega razpisa na um.si: https://www.um.si/studij/financiranje/Strani/sofinanciranje-doktorskega-studija-2020.aspx

Link do angleškega razpisa na um.si: https://www.um.si/en/Study/about/Pages/co-funding-of-doctoral-studies-2020.aspx

Način prijave in rok za oddajo prijav:

Banka Slovenije je objavila razpis za kadrovske štipendije za študijsko leto 2020/2021.

Kadrovske štipendije bodo podelili  študentom študijskih programov 2. stopnje:

• za oddelek Bančne operacije: poslovna informatika ali finančna matematika,
• za Analitsko-raziskovalni center: finančna matematika ali ekonomija,
• za oddelek Finančna stabilnost in makrobonitetna politika: pravo ali finančna matematika,
• za oddelek Sistemski nadzor in regulativa: ekonomija: bančno-finančna smer,

ali sorodnih smeri.

Podrobnosti razpisa najdete v priloženem dokumentu in na naši spletni strani.

Rok za prijave je ponedeljek, 10. avgust 2020.

Vabljeni k prijavi.

V nadaljevanju Sklep o razpisu nadomestnih volitev predstavnikov študentov v Senat Univerze v Mariboru, št. 021/202/S 704/515-MP z dne 6.7.2020.

6. 7. 2020 se v okviru Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru za študijsko leto 2020/2021 na Univerzi v Mariboru pričenja drugi prijavni rok za Slovence brez slovenskega državljanstva in državljane držav nečlanic EU - tujce.

Več info najdete >> tukaj <<.

Sporočamo vam, da se je Nemški zvezni parlament odločil za preklic razpisa za Mednarodno parlamentarno štipendijo 2020/2021.

Zaradi nepredvidljivosti razvoja epidemije virusa Covid-19 in s tem povezanimi izzivi letošnji program Mednarodne parlamentarne štipendije namreč ni potekal tako kot običajno. Zaradi epidemije se letošnje štipendistke in štipendisti, med njimi tudi dva kandidata iz Slovenije, niso mogli udeležiti programa v običajni obliki in svojega pripravništva opraviti v eni od pisarn poslanca Nemškega zveznega parlamenta v Berlinu.

Nemški zvezni parlament se je zato odločil, da letošnjim kandidatkam in kandidatom omogoči, da program ponovijo v letu 2021.

Spoštovani študenti.

Želeli bi vas opomniti, da je v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, v 23. členu določeno, da se lahko študent od izpita odjavlja najkasneje dva dni pred izpitom na predpisan način, torej v sistemu AIPS. Drugačni načini odjavljanja pomenijo kršitev določb Pravilnika in neenako obravnavanje študentov, zato kot taki niso dopustni.

Rok prijave na izpit je najmanj 5 dni pred izpitom. Po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je študent odgovoren za pravočasno in popolno prijavo na izpit (3. odstavek 22. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM) .

Lep pozdrav,

referat

Pri Uradnem listu so v letu 2020 izšla uradna pojasnila novele ZIL-1E, ki jih je napisala red. prof. dr. Martina Repas. Uvodna pojasnila novele ZIL-1E niso zgolj sistematični pregled sprememb na področju prava znamk, temveč so te spremembe tudi analizirane. Nakazani so tudi odgovori na odprta vprašanja z upoštevanjem sodne in druge prakse. V knjigi, ki je namenjena sodnikom, odvetnikom, zastopnikom za znamke in modele ter gospodarskim subjektom, je objavljeno tudi neuradno prečiščeno besedilo Zakona o industrijski lastnini.

Novela ZIL-1E, sprejeta v Državnem zboru RS 5. marca 2020, prenaša v slovensko zakonodajo določbe Direktive EU 2015/2436 o približevanju prava držav članic EU v zvezi z blagovnimi znamkami, uvaja pa tudi nekaj drugih manjših sprememb z namenom zagotoviti učinkovitejše delo Urada RS za intelektualno lastnino. Glavnina sprememb se nanaša na znamke kot pravice industrijske lastnine.

Med avtorji poglavij tudi prof. Tomaž Keresteš, prof. Tjaša Ivanc, prof. Suzana Kraljić in asist. Denis Baghrizabehi.

Monografija »Cross-Border Enforcement in Europe: National and International Perspectives« je plod zaključenega evropskega projekta »Remedies concerning Enforcement of Foreign Judgements according to Brussels I Recast«, ki ga je uspešno koordinirala Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.  Delo obravnava številna aktualna vprašanja čezmejne izvršbe na ravni EU (harmonizacija prostega pretoka sodnih odločb) in posebnosti ureditev v nacionalnem pravu posameznih držav članic.

Ob številnih tujih strokovnjakih, so avtorji posameznih poglavij tudi:

• prof. dr. Vesna Rijavec & prof. dr. Tomaž Keresteš, International Mutual Legal Assistance in Civil Matters from a Slovenian Perspective,
• prof. dr. Tjaša Ivanc, The Interplay between Brussels I Recast and the Slovenian Rules on Remedies under the New System of Direct Enforcement of Foregin Judicial Decisions,
• prof. dr. Suzana Kraljić, Brussels II Bis and Abolition of Exequatur: Experience and Visions,
• asist. Katja Drnovšek, Economic Implications of the Abolition of Exequatur under Brussels I Recast,
• asist. Denis Baghrizabehi, Understanding Cross-Border Enforcement against the Backdrop of Judicial Federalism and Procedural Autonomy: Any Useful Cues from the United States?

Vabljeni k branju glasila študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru pod uredništvom študentke Urške Grubač Kaučič in s strokovno podporo asistenta Klemna Drnovška.

Klikni >> TUKAJ <<.

V sredo, 24. junija 2020, na predvečer državnega praznika slovenske državnosti, je Pravna fakulteta, dekanica pravne fakultete, red. prof. dr. Vesna Rijavec gostila in hkrati bila gostja. Gostila je predstavnike Notarske zbornice Ruske federacije (Moskalenko) in bila gostja Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne Maribor, ki ima svoj sedež na območju Melja/Maribor (Ujčič).

V prostorih Muzeja, ki je bil prostor groze na začetku II. svetovne vojne Stalag XVIII D, saj je v času od 1941, do marca 1942 v prostorih umrlo 5000 ruskih ujetnikov, 5000 mladih mož, pred katerimi je bilo še vse življenje.

V prostorih Muzeja je stalna razstava v spomin na te dogodke in sami prostori so do neke mere še verodostojna priča teh dogodkov.

Notarsko delegacijo Ruske federacije je s praznovanjem 25. letnice ponovne uvedbe Notariata v Sloveniji in njegovo zgodovino vse tja do leta 1502, seznanil v okviru svojega predavanja, izr. prof. dr. Borut Holcman in s tem opozoril na praznovanje dneva domovine, ki je sposobna ohranjati spomin na ljudi, ki so bili zaradi ljudi razčlovečeni.

V ponedeljek, 15. junija 2020, smo na Pravni fakulteti ob upoštevanju epidemioloških smernic uspešno izvedli Študentsko pravdo – tekmovanje slovenskih študentov prava iz znanja civilnega prava. Veseli nas, da študenti že 5. leto zapovrstjo prepoznavajo dodano vrednost tekmovanja in da lahko v vlogi ocenjevalcev gostimo zares izvrstne sodnike in odvetnike.

Letošnji primer je z ozirom na pandemijo covid19 še posebej aktualen, saj so študenti obravnavali primer odškodnine za slučaj opustitve oziroma izmikanja cepljenju. Zastavljeni primer je vključeval mešan avstrijsko-slovenski zakonski par, živeč v Avstriji. Paru se je rodila deklica, ki jo je mati po sporu z očetom odpeljala k staršem v Slovenijo. Jabolko spora med starši je bilo prav cepljenje njunega otroka. Medtem ko si je oče, sicer državljan Avstrije, kjer cepljenje proti ošpicam ni obvezno, prizadeval deklico cepiti, je mati zaradi domnevnih nevarnosti cepljenja vztrajno zavračala to možnost. Mati je nadalje deklico vpisala v slovenski vrtec pri čemer je predhodno opravila še pregled pri pediatru, ki je zgolj opozoril na obveznost cepljenja, ni pa o tem obvestil pristojnega inšpektorata. Po spletu okoliščin je deklica na obisku pri očetu v Avstriji zbolela za ošpicami, nato pa v vrtcu v Sloveniji okužila več drugih otrok, eden je zaradi zapletov umrl. Primer si lahko v celoti, skupaj z izvedenskim mnenjem, ogledate na sledeči povezavi: https://pf.um.si/studij/tekmovanja-studentov/studentska-pravda/studentska-pravda-2020/

Na pobudo petih profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz je bila objavljena Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU. S tem se je del akademske skupnosti odzval na sodbo nemškega ustavnega sodišča, ki je bila razglašena 5. maja letos in s katero je to sodišče zavrnilo priznati veljavnost sodbe Sodišča EU v povezavi s programom kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (obvestilo o sodbi v nemškem in angleškem jeziku). Izjavo je doslej podpisalo več kot 30 profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz, vključno z dr. Janjo Hojnik in dr. Petro Weingerl z Univerze v Mariboru. V nedeljo, 31.5.2020, je izjavo v prevodu objavilo več vodilnih evropskih medijev.

V nadaljevanju lahko preberete besedilo izjave v slovenskem prevodu (prevod Janja Hojnik), original je objavljen na Verfassungsblog, 26.5.2020.

Doc. dr. Miha Šepec ter asist. Jan Stajnko sta v soavtorstvu s prof. dr. Suzano Žilič Fišer s FERI UM ter študentko PF UM Živo Šuta, študentko FERI UM Klaro Avsec in pripravnico na okrožnem sodišču v Murski Soboti ter diplomantko PF UM Tamaro Dugar objavili članek v mednarodno priznani reviji MEDIA, CULTURE & SOCIETY, ki šteje za eno najvplivnejših na področju komunikologije in medijskih komunikacij.

Članek z naslovom »The European whistleblowing directive: a legislative barrier between journalists and their sources?« zadeva novo direktivo o zaščiti žvižgačev ter med drugim načenja vprašanje, ali direktiva zmanjšuje pomen žvižgačev kot novinarskih virov. Do članka lahko dostopate na sledeči povezavi.

Republika Avstrija odlikovala univ. prof. dr. Verico Trstenjak, mednarodno priznano strokovnjakinjo za evropsko pravo in predavateljico na pravnih fakultetah v Sloveniji in Avstriji.

Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, pojasnjuje, da je pravno gledano tudi tik pred zdajci na sodišču EU še mogoče doseči poravnavo. Večje vprašanje zanjo pa je, ali za to obstaja politični interes. Kot namreč poudarja Hojnikova, se ECB zelo zagrizeno bori za svojo neodvisnost. Možnost, da bi privolili v poravnavo, je odvisna zlasti od presoje ECB, s kako močnimi argumenti nastopa v tej tožbi, dodaja.

Celotno vsebino z dnevnik.si si preberite >> tukaj <<.

Profesorica evropskega prava, red. prof. dr. Janja Hojnik, je dne 11. junija 2020 podala tudi izjavo za Dnevnik na TV SLO in Odmeve, prav tako tudi za Svet na Kanalu A dne 22. junija 2020.

Doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete UM je komentiral incident na slovenski meji.

»Pripadnik Slovenske vojske načeloma nima posebnih pooblastil, da bi orožje uporabljal ali usmerjal proti civilistom. Izjemoma bi bilo to mogoče, če bi v silobranu – torej nujno potrebni obrambi pred protipravnim napadom – varoval sebe ali drugo osebo, pri čemer se brez uporabe orožja ne bi bilo mogoče varno zaščititi pred napadalcem,« pravi Miha Šepec, docent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

"Če bi lahko posamezne države članice samovoljno odstopale od zavez iz pravnega reda EU-ja, v takšni skupnosti ne vlada več pravo, ampak individualni nacionalni interesi, in v naslednjem koraku več nimamo niti same skupnosti."

O sodbi nemškega ustavnega sodišča, ki sicer ni od včeraj, ampak še nima epiloga, zato pa potencial, da pretrese EU do temeljev. Dr. Petra Weingerl nam razloži, zakaj lahko najverjetneje mirno spimo.

Vsebini prisluhnite >> tukaj <<.

Glasovanja po pošti, ki jih v Sloveniji poznamo kot izjemo predvsem za izvedbo volitev za državljane na tujem, zaradi pandemija koronavirusa uvajajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer ponekod celo ukinjajo običajna volišča. V državi New Jersey so vsi volivci že glasovali po pošti. Tudi največja država Kalifornija namerava vsem volivcem glasovnice poslati z navadno pošto. V ZDA je precej razprav med strokovnjaki sprožil slovenski pravnik Jurij Toplak z opozorilom, da takšne volitve niso povsem poštene, ker ne zagotavljajo tajnosti glasovanja.

Celotno vsebino si preberite >> tukaj <<.

Članek prof. dr. Jurija Toplaka v The Boston Globe je sprožil razpravo med profesorji z univerz Yale, Harvard, NYU in Stanford.