Objavljen je Sklep o razpisu volitev v študentske svete članic in drugih članic Univerze v Mariboru.

Študentske svete letnikov, študentske svete absolventov in študentske svete doktorskih študentov se voli na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah izmed študentov posameznega letnika, absolventov, doktorskih študentov.

Kandidature je potrebno oddati najkasneje do konca kandidacijskega postopka, to je do nedelje, 15. 10. 2023 do 23:59.

Povezavo do obrazcev za kandidiranje najdete v Sklepu o razpisu volitev in na: https://ssum.um.si/volitve/.

Štipendijski program ASEF Raziskovanje v tujini je triletni program, ki ponuja odlično priložnost za nadarjene slovenske študente, da opravijo 10-tedenski raziskovalni obisk na svetovnih univerzah (Stanford, Harvard, Princeton, itd.) pod mentorstvom slovenskih profesorjev. Poleg tega so štipendisti ASEF vključeni v različne dejavnosti ASEF, kjer imajo priložnost v celoti uresničiti svoj potencial.

V ASEF-u si prizadevamo za oblikovanje posameznikov, ki jih odlikuje akademska odličnost, oblikovanje značaja in vračanje skupnosti, zato vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo na razpis in postanejo del ASEF zgodbe.

Prijave so odprte do 29. oktobra.

Direkcija Republike Slovenije za vode išče študenta/študentko za pomoč pri delu v Oddelku za pravne zadeve, na naslovu Mariborska cesta 88, 3000 Celje.

Delo zajema pomoč pri pripravi dopisov, naročilnic, pogodb in aneksov ter razna administrativna dela.

Delo bo razporejeno na 3 do 4 dni v tedenu, pri čemer bo število ur dogovorjeno sproti.

Z opravljanjem študentskega dela se lahko prične takoj.

V kolikor vas prijava zanima, nam vaše povpraševanje s kratkim življenjepisom posredujte na elektronski naslov: pravna.drsv@gov.si, do ponedeljka, 25.9.2023.

Spoštovani.

Prvi prijavni rok za vpis na podiplomski študijski program Pravo na PF UM se bo zaključil 8.9.2023. Vse kandidate (EU državljani), ki ste se oz. se boste prijavili na študij na podlagi Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v štud. letu 2023/2024 >>> Prvi prijavni rok za magistrski študij obveščamo, da vas v referatu za študentske zadeve moramo vpisati najkasneje do 15.9.2023. V kolikor do navedenega datuma ne boste zaključili študija na prvi stopnji, predlagamo, da umaknete prijavo preko portala eVŠ in jo ponovno oddate na t.i. Roku za zapolnitev prostih vpisnih mest, ki bo odprt od 21.9. do 22.9. 2023 do 12. ure. Na podlagi oddane prijave (preko portala eVŠ) v roku za zapolnitev prostih vpisnih mest vas moramo vpisati najkasneje do 29.9.2023.

Ponovno bi želeli poudariti, da je vpis v 1. letnik dodiplomskega oz. podiplomskega študija mogoč samo na podlagi ODDANE PRIJAVE preko PORTALA eVŠ. Za študente, ki redno napredujejo po programu in izpolnjujejo pogoje za vpis v višji letnik pa je omogočen elektronski vpis preko spletnega AIPSa, ki je odprt od 15.8.2023 do 26.9.2023.

Za vsa morebitna vprašanja smo vam z veseljem na voljo.

Vaš Referat za študentske zadeve

Univerza v Mariboru objavlja »Javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija študentov Univerze v Mariboru – študijsko leto 2023/2024«.

Razpis je namenjen doktorskim študentom, ki:

• bodo v študijskem letu 2023/2024 vpisani v 1., 2., 3. ali 4. letnik doktorskega študija in so med študijem redno napredovali v višji letnik;
• še nimajo pridobljene ravni izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje;
• iz javnih sredstev še nikoli niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ne glede na to, na kateri instituciji so študirali in ne glede na to, ali so doktorski študij končali ali ne;
• imajo izbranega mentorja oz. predvidenega mentorja in
• po merilih za ocenjevanje prijav zberejo skupaj najmanj 21 točk.

Rok za oddajo prijav je 22. 9. 2023 do 12:00 ure.

Več informacij o javnem razpisu je na voljo na spletni strani Doktorska šola UM.​

​​​​​​​​Univerza v Mariboru ponuja študentom poleg osnovne študijske dejavnosti ​tudi kreditno ovrednoteno obštudijsko dejavnost, ki se po vsebini uvršča na področja športa, umetnosti in kulture, raziskav, projektov, prostovoljstva, varovanja zdravja itd. Te učne enote lahko študent​​i izberejo v okviru proste izbirnosti ali kot dodatne učne enote. V kolikor se študentu te obveznosti priznajo v okviru študijskega programa, v katerega je vpisan, se priznane obveznosti in ECTS kreditne točke vštejejo v skupno število ECTS kreditnih točk študijskega programa, potrebnih za napredovanje po programu. V nasprotnem primeru se kreditno ovrednotena obštudijska dejavnost navede kot dodatno opravljena študijska obveznost študenta, ki se mu vpiše v njegovo evidenco individualnih študentovih obveznosti in ne vpliva na število ECTS kreditnih točk, potrebnih za napredovanje v višji letnik.​

Več o kreditno ovrednoteni obštudijski dejavnosti (KOOD) najdete na: https://moja.um.si/student/Strani/Ob%C5%A1tudijska-dejavnost.aspx

Ponuja se možnosti opravljanja Erasmus+ prakse na Stalnem predstavništvu pri mednarodnih organizacijah na Dunaju.

Zainteresirani lahko izrazijo interes s posredovanjem povpraševanja, ki naj vključuje življenjepis in motivacijsko pismo, na slomission.vienna@gov.si. Pogoj za opravljanje prakse je mdr. tudi pridobljena Erasmus+ štipendija. Prijave sprejemamo ves čas v letu in se poskušamo terminsko prilagoditi obveznostim študentov.

Več informacij o Stalnem predstavništvu je možno najti na: https://www.gov.si/predstavnistva/stalno-predstavnistvo-pri-ozn-ovse-in-drugih-mednarodnih-organizacijah-dunaj/.
 

Sanja ČAHUK, študentka s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki je pod mentorstvom prof. dr. Suzane KRALJIĆ, napisala magistrsko delo »Avtonomija in dostojanstvo človeka ob koncu življenja: pravne in etične dileme«, je na 2. javnem natečaju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic prejela priznanje za drugo mesto na 2. javnem natečaju Varuha v kategoriji magistrskih nalog. Drugo mesto si je magistrantka delila z Izo Thaler (Pravne možnosti regularizacije ljudi brez statusa po zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani).

Svečana podelitev priznanja je potekala v ponedeljek 25. septembra 2023 v Veliki sejni sobi Varuha človekovih pravic. Sanja ČAHUK je svojo magistrsko nalogo na svečani podelitvi najprej predstavila, nato pa prevzela priznanje za svojo magistrsko naloga od Varuha človekovih pravic RS Petra Svetine.

Iskrene čestitke!

Univerza v Mariboru s ponosom objavlja zmagovalke razpisa Najboljši študent Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/23. Med številnimi izjemnimi študenti in študentkami, ki so se potegovali za to prestižno nagrado, so bile izbrane tri, ki so izstopale zaradi svojih akademskih dosežkov, izrednega prispevka k skupnosti in predanosti študiju. Najboljša študentka Univerze v Mariboru je tako postala Iza Beširević!

Prvonagrajena študentka je Iza Beširević, študentka Pravne fakultete. Iza Beširević se je izkazala s svojimi vrhunskimi študijskimi dosežki, znanstvenimi raziskavami in aktivnim sodelovanjem v različnih študentskih projektih. Njena strast do študija in izjemna motivacija sta jo postavili v ospredje med svojimi vrstniki. Študentka je dosegla zmago z 38,30 točkami in se lahko pohvali z avtorstvom in sooavtorstvom strokovnih člankov, objavljenim znanstvenim prispevkom in samostojnem poglavjem v monografiji. Bila je članica Akademskega zbora, študentskega sveta fakultete, opravljala pa je tudi vlogo tutorke. Sodelovala je v projektnih nalogah Organizacija delovnega časa: med prožnostjo in varnostjo, Novinarstvo in kazensko pravo – od svobode tiska od varne družbe – NOVIKA, Poznavanje in uporaba orodij svetovalnega mentorstva krepi uspeh in zavzetost generacije Y in Z in drugih. Prejela pa je tudi Perlachovo priznanje, zaradi svojega visokega povprečja se je večkrat uvrstila med najboljših 5 % študentov v generaciji, pohvali pa se lahko tudi s prejemom različnih nagrad in priznanj na svojem študijskem področju.

Devetnajstega septembra 2023 so bila ob 48-letnici obstoja Univerze v Mariboru na svečanem dogodku podeljena priznanja in nagrade ter podeljena naslova častni doktor in zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Ob prazniku univerze je zbrane nagovoril rektor prof. dr. Zdravko Kačič: ”Z ozirom na bogato tradicijo povezanosti med našo univerzo in okoljem ter dediščino vizionarstva in poguma pionirjev ustanoviteljev Univerze v Mariboru, si v zadnjem obdobju še močneje prizadevamo obuditi zavedanje o pomenu tretjega poslanstva univerze. To je poslanstvo prenosa znanja tudi v industrijo in gospodarstvo. Naša vloga ni omejena le na izobraževanje in raziskovalno delo znotraj akademskega okolja. Zavezani smo k temu, da novo pridobljeno znanje aktivno vnašamo v realnost, v kateri delujejo industrija in gospodarstvo, podjetja in organizacije.“

LISTINO ZA RAZVOJ OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTI je prejela študentka Nina Kotnik s Pravne fakultete za prizadevno delo in nadpovprečen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Nina Kotnik je absolventka II. stopnje (magistrski študij) na Pravni fakulteti. Ves čas svojega bogatega udejstvovanja od namestnice člana Študentskega sveta Maribor, pa vse do v. d. prorektorice za študentska vprašanja, se je zavzemala za čim boljši položaj študentov in prijetne obštudijske aktivnosti. Ob številnih pomembnih projektih je aktivno sodelovala tudi pri vzpostavitvi medgeneracijskega sodelovanja.

Na slovesnosti so podelili tudi ČASTNI NASLOV ZASLUŽNI PROFESOR, ki se podeljuje za izredne uspehe in dosežke pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in mentorskem delu ter za razvoj in delovanje fakultete. Tako je na predlog Pravne fakultete zaslužni profesor Univerze v Mariboru postal prof. dr. Marijan Kocbek. Profesor Kocbek je eden najvplivnejših in najuglednejših pravnikov v Sloveniji, prepoznani predavatelj, raziskovalec in svetovalec ter nedvomno ena največjih avtoritet na področju gospodarskega (korporacijskega, predvsem delniškega) prava v Sloveniji. Njegova osebna bibliografija obsega več kot 1.000 enot, vse od izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, strokovnih člankov, prispevkov na konferencah pa do znanstvenih in strokovnih monografij. Je nedvomno eden najmarkantnejših predavateljev oziroma raziskovalcev, ki je v svoji karieri pustil neizbrisen pečat.

ČASTNI DOKTOR Univerze v Mariboru je na predlog Pravne fakultete postal prof. ddr. Günther Löschnigg. Profesor Löschnigg sodi med najbolj priznane znanstvenike na področju delovnega in socialnega prava v Avstriji in širšem evropskem prostoru. Svoje znanstveno delo je opravljal na različnih univerzah in visokih šolah v Avstriji in tujini. Pri tem je vzpostavil zavidljivo mrežo mednarodnih povezav. Leta 2015 mu je zvezni predsednik Republike Avstrije podelil avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. stopnje, leta 2021 pa mu je Univerza v Gradcu podelila zlato medaljo Pro Meritis. Pred več kot 15. leti je kot plod sodelovanja med Univerzo v Gradcu in Pravno fakulteto Univerze v Mariboru nastal Mednarodni delovnopravni dialog. Gre za znanstveni dogodek s svetovno udeležbo, na katerem se redno srečujejo in razpravljajo raziskovalci s področja delovnega in socialnega prava.

Iskrene čestitke vsem!

Med 28. julijem in 8. avgustom 2023 je kitajsko mesto Chengdu gostilo 31. poletno Univerzijado. V okviru enega največjih večpanožnih športnih dogodkov na svetu je sodelovala tudi študentka Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje PRAVO Pravne fakultete na Univerzi v Mariboru Ajda Kaučič. Prvega dne atletskega tekmovanja je Ajda uspešno prestala kvalifikacije za tek na 400 metrov, pri čemer je dosegla čas 55,15 sekund. S tem rezultatom si je zagotovila odlično 9. mesto in se brez težav prebila v polfinale. V njenem polfinalnem nastopu na 400 metrov je dosegla čas 54,45, kar je zelo blizu njenega osebnega rekorda (54,38). S tem dosežkom si je priborila skupno 11. mesto med študenti na svetu.

Ajda Kaučič: »Zelo sem zadovoljna s svojim polfinalnim tekom in tudi s svojo celotno sezono. Odtekla sem 400 metrov tako kot znam, kar se je tudi pokazalo na rezultatu, ki je samo za sedem stotink slabši od osebnega rekorda. Izkušnja je bila nepozabna in sem res vesela, da sem lahko bila del te avanture. Kitajska je nekaj posebnega. Vredno si jo je obiskati, ter doživeti njeno edinstveno kulturo.«

The Central European Academy s sedežem v Budimpešti je 4. in 5. septembra 2023 obeležila 25 let Mednarodnega kazenskega sodišča s konferenco: ICC at 25: Lessons Learned, Might Have Been Learned and Unlearned. Med predavatelji so bili sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča, sodniki ustavnih sodišč ter profesorji fakultet, med njimi tudi docent dr. Mensah C. Marius s Pravne fakultete Univerze v Mariboru z referatom o Mednarodnem kazenskem sodišču in Afriki.

Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava.

Gradivo sta pripravila red. prof. dr. Matjaž Tratnik in doc. dr. Petra Weingerl.

Konec meseca avgusta je v Radijski delavnici znancev gostoval izr. prof. dr. Borut Holcman na temo: šola med vzgojo in izobraževanjem. Sodelovali so štirje šolniki, ki so skušali vsak s svojega zornega kota dopolniti pripoved o tem kako naj bi sodobna šola pomagala pri formatiranju mladega človeka. Sociologinja dr. Jana Goriup - zaslužna profesorica mariborske Univerze – tudi predstojnica katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europea, Eva Škobalj - prof. španščine na 1. mariborski gimnaziji. Marija Lešer – nekdanja dijakinja, učiteljica slovenščine in zdaj ravnateljica Tretje mariborske gimnazije in Borut Holcman - nekdanji katoliški duhovnik, zdaj pa profesor zgodovine prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in član pedagoške mreže mariborske Univerze. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek.

Po mesecih "zmernega optimizma" in prenekaterih dvomov je bila Slovenija s prepričljivo večino že v prvem glasovalnem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Kaj to pomeni za Slovenijo na mednarodnem političnem parketu? Kaj za ministrico Tanjo Fajon? Kaj si lahko obetamo od članstva v tem pomembnem organu? O tem s strokovnjaki, poznavalci mednarodne skupnosti.

“Izvolitev, ki je pomemben dosežek naše diplomacije, kaže na zaupanje, ki ga ima Slovenija v mednarodni skupnosti kot članica Evropske unije in zavezništva Nato,” pa je za N1 ocenila dr. Petra Weingerl s Katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti. Dr. Weingerl prisotnost Slovenije v Varnostnem svetu ZN razume tudi kot priložnost za krepitev Evropske unije v tem organu. “Slovenija ima namreč dolžnost, da kot država članica EU v Varnostnem svetu ZN pri opravljanju svojih dolžnosti zagovarja stališča in interese Unije. EU ima trenutno le dve članici v Varnostnem svetu ZN. Poleg Francije, ki je po brexitu edina stalna članica iz EU, je trenutno nestalna članica še Malta."

Z novim letom mineva trideset let od vzpostavitve enotnega trga EU,skoraj dvajset let je del tega trga tudi Slovenija.

Enotni trg je bil ob velikih krizah v zadnjih petnajstih letih na preizkušnji. Najprej ga je zadel zlomfi nančnega trga, ki je ogrozil tudi skupno valuto, nato zlom schengenskega sistema, ki je povrnilkontrole na notranje meje, pa brexit in nazadnje (in najobsežneje) še epidemija. Zdaj šele tudispoznavamo, da nimamo enotnega energetskega trga in iščemo pot naprej. Kljub vsem izzivomenotni trg ostaja nedvomno jedro delovanja EU in v organizaciji ohranja tudi tiste države, ki jih kajdrugega poleg trga preveč ne zanima. Zaradi enotnega trga je EU največje gospodarstvo na svetu.Njena pravila kopirajo različne integracije po svetu, od Azije, Afrike do Južne Amerike, a dokajneuspešno. Krize ga sesujejo, a se ponovno sestavi, reformira in okrepi. Državljani in podjetja v EU sikaj drugega danes skoraj več ne predstavljamo. Sploh tisti v majhnih državah.

Celotna vsebina v prilogi objave.