Odvetniška pisarna Vindiš & Fingušt d.o.o., Partizanska cesta 32, 2000 Maribor vabi k sodelovanju študenta/-ko višjih letnikov prve stopnje študijskega programa »Pravo« Pravne fakultete Maribor oz. druge stopnje študijskega programa »Pravo« Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki bo v poletnih mesecih opravljal/-a

14 – dnevno prakso v odvetniški pisarni

Nudimo:

- 14 dnevno intenzivno plačano študentsko prasko na podlagi katere boste spoznali vsa področja dela v odvetniški pisarni,
- možnost nadaljnjega sodelovanja oz. zaposlitev na delovnem mestu odvetniški pripravnik/-ca

Predstavitev:
Smo odvetniška pisarna specializirana za področje gospodarskega prava. Poglobljeno se ukvarjamo s področjem gospodarskega statusnega prava, pogodbenega prava, stečajnega in gradbenega prava. Zaradi povečanega obsega dela vabimo k sodelovanju ambicioznega sodelavca/-ko, ki želi graditi kariero v odvetništvu.

Prijave:
Vaše prijave v obliki Europass CV pričakujemo do 12.07.2022 na e-poštni naslov: info@op-vf.si. Dodatne informacije dobite na e-poštnem naslovu: peter@op-vf.si.

Odvetniška pisarna VF d.o.o.
odvetnik Peter Fingušt

Vljudno vabljeni k obisku nove spletne strani, na kateri najdete vsa pravna tekmovanja in pretekle uspehe študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Spletna stran tekmovanj je neposredno dostopna tudi iz spletne strani PF UM (v orodni vrstici zgoraj skrajno desno s klikom na »MOOT«) oz. na povezavi https://moot-mb.si/.

Seznanjamo vas s poročilom o izvoljenih kandidatih v Študentski svet UM.

Univerza v Mariboru objavlja »Javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija študentov Univerze v Mariboru – študijsko leto 2022/2023«.

Razpis je namenjen doktorskim študentom, ki:

• bodo v študijskem letu 2022/2023 vpisani v 1., 2., 3. ali 4. letnik doktorskega študija in so med študijem redno napredovali v višji letnik;
• še nimajo pridobljene ravni izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje;
• iz javnih sredstev še nikoli niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ne glede na to, na kateri instituciji so študirali in ne glede na to, ali so doktorski študij končali ali ne;
• imajo izbranega mentorja oz. predvidenega mentorja in
• po merilih za ocenjevanje prijav zberejo skupaj najmanj 21 točk.

Rok za oddajo prijav je 23. 9. 2022 do 12:00 ure.

Več informacij o javnem razpisu je na voljo na spletni strani Doktorska šola UM.​

Pri IURALL gradijo skupnostni prostor za iskanje in prispevanje odgovorov na pravne izzive, ki so ga imenovali Virgil.

Virgil rešuje družbeni problem dostopa do prve pravne informacije.

Prepričani so, da platforma lahko služi tudi študentom pri študiju:

(i) ne samo, da se lahko preizkusite pri podajanju odgovorov na prave, življenjske probleme;

(ii) lahko kot vprašanje zastavite tudi teoretične, študijske izzive in počakate na odgovor kolegov pravnikov.
 

Več si lahko preberete tukaj: https://www.iurall.com/virgil-za-studente-prava/ in v samo platformo vstopite tukaj: https://virgil.iurall.com/

Iskreno vabljeni k brezplačni uporabi!

V nadaljevanju dokončni seznam kandidatur za člane in namestnike članov Študentskega sveta Univerze v Mariboru.

Spoštovani študenti.

Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru sprejme sklep, da so vsi študenti, ki so v študijskem letu 2021/2022 prvič vpisani v 2. letnik študija, in ki bodo v času letnega semestra, v času izvajanja predmeta Obligacijsko pravo, oba pisna kolokvija opravili s pozitivno oceno ter pristopili na izpit Obligacijsko pravo do konca letnega semestra (konec septembra 2022), oproščeni pisnega dela izpita in opravljajo zgolj ustni del.

Dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru redna profesorica dr. Vesna Rijavec, strokovnjakinja za civilno procesno pravo, je prejela častni doktorat Pravne fakultete Univerze v Gradcu za svoje akademske dosežke in zasluge na Univerzi v Gradcu, s katero je že 30 let trdno povezana.

Prof. dr. Vesna Rijavec je prva ženska, ki je prejela častni doktorat fakultete REWI na Univerzi v Gradcu. Potem ko je goste pozdravil prorektor Joachim Reidl, se je dekan Christoph Bezemek spomnil na impresivno kariero dekanice prof. dr. Vesne Rijavec in poudaril njen pomen kot "posrednice med svetovi in ​​disciplinami", tako v raziskovalnem kot osebnostnem smislu. »Vi nas častite in ste poseben okras za Pravno fakulteto Univerze v Gradcu,« je se je slikovito izrazil dekan Pravne fakultete Univerze v Gradcu prof. dr. Vesni Rijavec in se ji zahvalil za dolgoletno zavzetost. Minister za znanost Martin Polaschek je v naslednjem videosporočilu tudi priznal zasluge nove častne doktorice prof. dr. Vesne Rijavec na Univerzi v Gradcu.

Prof. dr. Vesna Rijavec je od leta 1994 na več načinov povezana z graško univerzo. V okviru raziskovalnega in pedagoškega sodelovanja z Inštitutom za civilno procesno pravo in insolvenčno pravo je dala pobudo za serijo predavanj »Skupna predavalnica«, serijo konferenc in številne skupne EU projekte. Od leta 2004 Rijavec svoje znanje redno prenaša kot predavateljica na Univerzi v Gradcu ter podpira študente pri pisanju diplomskih in doktorskih nalog. Poleg tega je kot strokovnjakinja med drugim sodelovala pri evalvaciji raziskovalne dejavnosti Katedre za zasebno pravo.

Prof. dr. Vesna Rijavec je poleg dela univerzitetne profesorice na Univerzi v Mariboru bila in je vključena v številne slovenske zakonodajne projekte. Bila je tudi civilna in kazenska sodnica ter je podpredsednica predsedstva Stalne arbitraže  pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Knjiga red. prof. dr. Matjaža Tratnika celovito obravnava vse vrste zastavnih pravic (razen tistih na ladjah in zrakoplovih) ter jih postavlja ob bok drugim instrumentom zavarovanja terjatev. Spremembe ZZK-1 in SPZ po prvi izdaji tega dela so narekovale precej dopolnitev in preoblikovanja. Tako so v tej izdaji temeljito prenovljena poglavja o hipoteki, neposestni (registrski) zastavni pravici in zastavni pravici na vrednostnih papirjih. Dodana je tudi vsa pomembnejša sodna praksa.

V sredo, 8.6.2022, se je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru izvedla sklepna faza tekmovanja Študentska pravda. Na tekmovanju sodelujejo študenti vseh slovenskih pravnih fakultet. Letos se je izvedlo že sedmič zapovrstjo. Primer je tokrat zadeval varstvo kupcev stanovanj; predvsem vprašanje uporabe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb.

Po mnenju finalnega senata (odv. Matija Urankar (o.p. Senica & partnerji), odv. Uroš Hrastovec (Odvetniška družba Vesenjak - Law firm Vesenjak), višji sodnik doc. dr. Andrej Ekart) je zmagala ekipa v sestavi Patricija Glavica, Matej Makoter Rožmarin, Nina Rebol, Sara Podgoršek in Andrej Stanišić proti ekipi v sestavi Tjaša Pleteršek, Nastja Gorenc, Nina Brndušić, Gašper Kavnik in Timotej Gril.

Najboljša govorka tekmovanja je bila Patricija Glavica.

Zadevni ekipi sta v polfinalih izločili ekipo v sestavi Urška Nerat, Tim Dvorjak in Eva Vervega ter ekipo v sestavi Zala Heric, Anika Rovan in Žan Jevšovar.

Na polfinalnih obravnavah so sodili odv. Andrej Pohar (o.p. Law firm Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak and partners o.p. d.o.o.), odv. kand. Renato Kenda (o.p. Stamenković), Domen Neffat (Law Firm Neffat), odv. Anže Arko (ODI Law) in višja sodnica dr. Anja Drev.

Več o tekmovanju na: https://studentska-pravda.si/

Študentski svet Pravne fakultete Maribor je ob pomoči odvetniške pripravnice in doktorske študentke prava, Petre Zupančič ter ob podpori dekanice prof. dr. Vesne Rijavec in prof. dr. Tjaše Ivanc, že četrto leto zapored organiziral posvet z delavnicami na temo »Izvršilni postopek v teoriji in praksi.«

Z izvedenim dogodkom smo želeli predvsem povezati pridobljeno teoretično znanje s prakso ter na takšen način približati tematiko vsem, ki se bodo med študijem ali kasneje na svoji poklicni poti soočili z zahtevno nalogo vodenja izvršilnih postopkov.

Dogodek so s svojim znanjem in izkušnjami obogatili naslednji povabljeni gostje:

• Sodnica na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Mariboru dr. Anja Drev, je skupaj z Gregorjem Ilešičem, pravnikom na Novi KBM d.d., v delavnici predstavila potek delovanja izvršilnih postopkov v praksi – od vložitve predloga za izvršbo pa vse do izdaje pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi.
• Višja pravosodna svetovalka na Okrožnem sodišču v Mariboru dr. Irena Merc se je  skupaj z odvetnikom Janijem Toplakom, v delavnici posvetila predstavitvi vodenja izvršilnih postopkov na zanimivih poenostavljenih praktičnih primerih.
• Višji pravosodni svetovalec na Okrajnem sodišču v Mariboru Jure Jakšić pa je skupaj s Petro Zupančič v sklopu izvedene delavnice, na praktičnih primerih nazorno predstavil najpomembnejša in najpogostejša pravna sredstva izvršilnega postopka. 

Po uvodnem pozdravu dekanice prof. dr. Vesne Rijavec so se nadobudni študentje skupaj s povabljenimi gosti razdelili v delavnice in se posvetili reševanju poenostavljenih primerov izvršilnih postopkov, hkrati pa izkoristili priložnost za iskanje odgovorov na porajajoča se vprašanja. Polna dvorana zainteresiranih študentov dokazuje, da je vsebina reševanja izvršilnih postopkov ena izmed bolj aktualnih problematik, ki ji bo tudi v prihodnje vredno namenjati zadostno mero pozornosti.

Državni svet, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Društvo katoliških pedagogov Slovenije so 27. maja 2022 organizirali posvet  z naslovom Kako v šoli spodbujati razvoj narodne in nacionalne identitete pri mladih? Prispevek z naslovom Kozmopolitizem, Nacionalizem in Patriotizem je izvedel izr. prof. dr. Borut Holcman.

Nekaj misli iz prispevka izr. prof. dr. Boruta Holcman:

Nobena šola ne more naučiti tistega, kar mora človek prinesti s seboj v šolo in to je spoštovanje. Kategorije spoštovanje se je mogoče naučiti in jih tudi pozabiti, t. i. čustveno in etično inteligentnost prinesemo od doma. Šola more vse tri razsežnosti (kozmopolitizem, nacionalizem in patriotizem) kultivirati, oblikovati, ne more pa saditi. 

Slovenska ustava je polna vseh treh razsežnosti, zakonodaja o imenovanih razsežnostih je sprejeta in uveljavljena, tistih, ki bi jo morali spraviti v življenje, pa ni. In kakor je nekdanji generalni sekretar OZN, Kofi Annan zapisal ob začetku svojega mandata, da ni potrebno več sprejemati dodatnih deklaracij in izjav, potrebno je obstoječe spraviti v življenje, to misel dopolnjuje Cicero, ki pravi, da je navadno za neuspeh v vzgojno-izobraževalnem procesu obdolžen program, a je to napačno. Program ali danes t. i. šolski didaktični načrt, je samo oster nož in če imaš srečo, da dobiš dobrega rezbarja, bo iz klade nastala krasna podoba, če je ta zanič, sama klada ni primerna niti za v peč.

Pri vzgoji za narodno in nacionalno identiteto so potrebni starši in skladno z Howardom Gardnerjem učitelji z etično razsežnostjo.

Zadnji teden maja 2022 je Pravno fakulteto UM obiskal dr. Darius Bolzanas, predavatelj Pravne fakultete Mykolos Romeris University iz Vilne (Litva). Gostovanje gostujočega predavatelja, ki ga veže s Pravno fakulteto UM že večletno sodelovanje, je tokrat potekalo v sklopu Erasmus+ programa. Vsebina njegovega gostujočega predavanja se je navezovala na stečajno pravo in civilno procesno pravo.

Dr. Jurij Toplak, profesor ustavnega prava in predstojnik katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je za Siol predstavil ureditev snemanja sodnih obravnav v Sloveniji in tujini. "Videoprenos vseh obravnav velikega senata ponuja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), prenašana so bila sojenja od nekdanjega premierja Iva Sanaderja na Hrvaškem do teniškega igralca Novaka Đokovića v Avstraliji. Slovenija je med državami v Evropi med najbolj zaprtimi. Še nobene obravnave slovenska sodišča niso prenašala," je povedal.

Skupni učinek brexita ter izkušenj s Trumpom in Putinom tako pomeni nove izzive, a tudi priložnosti za EU. Kot vse krize doslej bo tudi vojna v Ukrajini evropske države pripeljala do tesnejšega sodelovanja - tako kot jih je epidemija covida-19 prepričala o krepitvi evropske zdravstvene unije, ki jo je sicer Robert Schuman predlagal že leta 1952.

V času priprave osnutka ustave za Evropo, ki ga je v letu 2003 pripravljala Konvencija o prihodnosti Evrope, je njen predsedujoči, bivši francoski predsednik Valéry Giscard d'Estaing, na mizo predsedstva postavil kitajsko porcelanasto želvo z zmajevo glavo. Ta po feng šuju simbolizira pogum, odločnost, dolgoživost, moč in uspeh. Pokazati je hotel, da delo Konvencije napreduje počasi, tako kot zmajeva želva. A obenem je z njo želel pokazati tudi svoje prepričanje o končnem uspehu. Tega uspeha pri ustavi za Evropo ni bilo, referenduma o njeni potrditvi sta bila neuspešna v Franciji in na Nizozemskem. Želva z zmajevo glavo na mizi pred predsedujočim Konvenciji o prihodnosti Evrope pa še danes simbolizira počasnost odločanja institucij EU.

Kljub temu EU večkrat preseneti. Krize sicer šokirajo tudi institucije EU, a vse pogostejše nizanje kriz je izboljšalo njihovo odzivnost. Tako je denimo marca 2020 Evropska komisija zelo hitro izdala smernice državam članicam o zagotavljanju čezmejnega pretoka delavcev v kritičnih sektorjih, od zdravstva do transporta in kmetijstva, s katerimi je presegla zaprtje mej ob izbruhu covida-19 v Evropi. Ruska invazija na Ukrajino pa je v zadnjih tednih EU prisilila, da v trenutku opusti vse svoje desetletja ukoreninjene tabuje v povezavi z obrambo.