Bliža se izpitno obdobje – spremljajte svoje napredovanje pri študiju v infografiki (aips.um.si)
Študentom Univerze v Mariboru je v spletnem AIPS-u dostopna »Infografika«, ki omogoča lažje spremljanje napredovanja pri študiju. Na voljo je vsem študentom študijskih programov 1. in 2. stopnje, ki imate v tekočem študijskem letu veljaven status študenta. Po prijavi v spletno mesto svojo infografiko vključite v zavihku Študij.
Več informacij: moja.um.si.

Odvetniška pisarna Kramar, d.o.o. iz Ljubljane objavlja prosta delovna mesta oziroma vrste del. Kandidati naj svoje prijave skupaj z življenjepisom, motivacijskim pismom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev iz priložene objave pošljejo na elektronski naslov info@op-kramar.si najkasneje do vključno 31. januarja 2020. Podrobnosti so razvidne iz priložene priloge.

Organizacija ECTA že nekaj let izvaja projekt z naslovom »ECTA AWARD« ter k sodelovanju pri omenjenem projektu vabi posameznike (študente in strokovnjake) z zanimanjem za področje prava blagovnih znamk.

K sodelovanju pri projektu so vabljeni študentje, ki jih zanima področje prava intelektualne lastnine (https://ecta.org/cgi?lg=en&pag=4243&tab=87&rec=53&frm=0). Naloga posameznika, ki se odloči za sodelovanje, je, da nam posreduje članek oziroma esej na temo zaščite blagovnih znamk, modelov, geografskih označb ali avtorskih pravic (v angleškem jeziku). Najboljši trije članki oziroma prispevki po mnenju komisije bodo deležni nagrade, in sicer v obliki določenega denarnega zneska ter časovno omejenega članstva v organizaciji ECTA.

Rok za oddajo je 1.3.2020. Podrobnosti projekta, pogoji sodelovanja in nagrade so opisani v priloženem razpisu.

Poziv za mlade pravnike in študente prava. Si študent prava ali diplomant Pravne fakultete? Si brez rednih delovnih izkušenj? Star do 29 let?

Zavod PIP te vabi, da se vključiš v program za pridobivanje praktičnih pravniških izkušenj in znanj. Pridobil jih boš z reševanjem konkretnih pravnih primerov, sodelovanjem pri svetovalnem delu s strankami, spoznavanjem pravnega podjetništva in pravnega pisanja. Sedem generacij udeležencev je že sodelovalo v programu. Pridruži se jim tudi ti.

Prejeli smo okrožnico Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor v zvezi z zdravstveno oskrbo študentov.

Obveščamo vas, da z začetkom prihodnjega tedna (ponedeljek, 25.11.2019) pričnemo z izvajanjem seminarjev v dveh (2) skupinah. Odločitev je bila sprejeta na drugi izredni seji Senatu PF UM dne 14.11.2019.

Obenem vas vljudno prosimo, da spremljate urnik, saj lahko prihaja do sprememb.

Intern and Study Abroad Programs has launched as of Sunday 27th October.

We are excited to communicate the addition of 11 new cities for students to select from, which embodies our drive to expand horizons and opportunities for those who join a City Internship program. This brings our total offering to 20 international cities across 9 career fields.

Students who apply early will stand a better chance of securing places on some of our more popular programs, and also receiving an allocation of our 2019/20 Student Aid fund. The Student Aid fund makes a return this year after last year's success, which enabled our programs and their benefits to be more accessible than ever before.

Students may be directed to apply now at: https://city-internships.com/apply.

Študentom Univerze v Mariboru je v spletnem AIPS-u sedaj dostopna nova funkcionalnost »Infografika«, ki omogoča lažje spremljanje napredovanja pri študiju. Na voljo je vsem študentom študijskih programov 1. in 2. stopnje, ki imate v tekočem študijskem letu veljaven status študenta. Po prijavi v spletno mesto svojo infografiko vključite v zavihku Študij.

V infografiki, ki se dnevno posodablja, so prikazani diagrami napredka in značke za opravljene obveznosti. Več informacij na: moja.um.si.

Pravno fakulteto Univerze v Mariboru je dne 18.12.2019 obiskala izredna profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti Univerze v Maastrichtu dr. Maja Brkan, LL.M. Predavanje z naslovom Sodobni izzivi demokracije in pravne države v Evropski uniji je izvedla na povabilo Pravniškega društva v Mariboru in Slovenskega društva za evropsko pravo.

Predanost, prodornost, vztrajnost, izvirnost  ter zaljubljenost v življenje in svet, zbrani v elegantnem objemu Kazinske dvorane, pod veličastnimi lestenci, ki so žareli za tiste, ki so v zadnjem letu letvice dvignili vrtoglavo visoko, drugim postali vzor in pokazali, da je mogoče prav vse, če imaš vizijo in srce na pravem mestu. Večerove osebnosti Štajerske so znane. O zmagovalki glavne kategorije, Večerova osebnost Štajerske 2019, so z glasovnicami odločili bralci, o zmagovalcih v ostalih kategorijah pa je odločala neodvisna komisija, sestavljena iz Večerovih novinarjev in uglednih Mariborčanov.

V kategoriji znanstvenikov in raziskovalcev je slavila izstopajoča članica nove generacije pravnikov dr. Petra Weingerl, docentka na Katedri za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. "Zahvaljujem se za nominacijo, ki mi zelo veliko pomeni, saj kaže na to, da je bilo moje delo opaženo, hkrati pa mi daje zagon za nadaljnje delo," je povedala iz Helsinkov. Ob njej sta bila nominirana dr. Miroslav Rebernik in dr. Tomaž Skrbinšek.

Iskrene čestitke zmagovalki doc. dr. Petri Weingerl.

Prof. dr. Janja Hojnik je v okviru Erasmus gostovanja za profesorje gostovala na Pravni fakulteti v Maastrichtu, kjer je opravila predavanja na dveh raziskovalnih seminarjih. V okviru Centra za evropsko pravo je predavala o diskriminatornih cenah na enotnem trgu EU, na ravni fakultete pa še o sodobnih izzivih vrednotenja pravne znanosti. Slednji seminar je bil še posebej pomemben, upoštevajoč, da Nizozemske univerze orjejo ledino pri postavljanju novih pristopov k vrednotenju raziskovalnega dela.

Digitalizacija odpira vrsto tveganj, obenem pa tudi priložnosti za slovensko gospodarstvo.

V petek, 6. decembra 2019, je Pravna fakulteta Univerze v Mariboru organizirala že 12. posvet »Pravo in ekonomija«, katerega letošnja rdeča nit so bili izzivi digitalizacije, ki jih ta prinaša na področju prava in gospodarstva. Namen posveta je bila razprava o pravnih in drugih problemih digitalizacije danes in v prihodnosti. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki iz akademske sfere in prakse.

V januarju 2020 bo izšla knjiga Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov, avtorice dr. Vesne Kranjc. Knjiga na več kot 600 straneh obravnava institute in posle, značilne za poslovanje gospodarskih subjektov in je prenovljena izdaja dela Gospodarsko pogodbeno pravo iz leta 2006, ki je bilo že več let razprodano. Več poglavij je spremenjenih in dopolnjenih, ker so se spremenili v njih obravnavani pravni viri. Spet druge dopolnitve prejšnjega besedila so namenjene jasnejši predstavitvi in razlagi spornih vprašanj, upoštevana pa so tudi spremenjena stališča sodne prakse in teorije.

Na Pravni fakulteti je v petek, 29. novembra 2019, potekala celodnevna mednarodna konferenca ob obeležitvi 10. obletnice zavezujoče Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina). Na celotnem dogodku je svoja razmišljanja o Listini z nami delilo več kot 20 domačih in tujih eminentnih pravnih strokovnjakov.

Po uvodnem pozdravu organizatorjev, dr. Petre Weingerl in dr. Matjaža Tratnika, je zbrane nagovorila dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Vesna Rijavec. Temu sta sledili uvodni predavanji dr. Rajka Kneza, predsednika Ustavnega sodišča RS, in dr. Verice Trstenjak, bivše generalne pravobranilke na Sodišču EU, ki sta osvetlila pomen Listine v okviru večplastnega varstva temeljnih pravic.

V nadaljevanju sta sledili dve sekciji, v okviru katerih so svoja razmišljanja v zvezi s pomenom, razvojem in uporabo Listine delili domači in tuji strokovnjaki. V prvi sekciji, ki jo je moderirala dr. Petra Weingerl, so svoje prispevke predstavili dr. Dimitry Kochenov, profesor za evropsko pravo na Univerzi v Groningenu, dr. Jure Vidmar, profesor za mednarodno pravo na Univerzi v Maastrichtu, dr. Sarah Ganty, raziskovalka na Univerzi Libre de Bruxelles, dr. Snježana Vasiljević, profesorica za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Zagreb, in dr. Katarina Vatovec, svetovalka na Ustavnem sodišču RS.

Neuspeh prve medvladne organizacije Društva narodov je lekcija za sodobni čas.
Mineva 100 let od začetka delovanja Društva narodov.

Da bi se izognili vojnam, so pred 100 leti ustanovili prvo naddržavno Društvo narodov. "Na žalost pri zagotavljanju miru ni bilo uspešno, a mednarodni skupnosti je prineslo izkušnje o tem, kaj ne deluje," razmišlja pravnica Janja Hojnik.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Mnogi radi primerjajo Evropsko unijo z Jugoslavijo, Bruselj pa ima v tej analogiji enak položaj kot osovraženi Beograd, brezno brez dna, v katero naj bi se stekal naš težko prisluženi denar, v zameno pa dobivamo samo direktive in navodila evrokratov. Kot razlaga dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU z mariborske Pravne fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru, pa je EU v praksi skoraj povsem odvisna od dobre volje svojih članic; te nanjo prenašajo nekatere dele svoje moči, obenem pa vsaka izmed njih še vedno sledi predvsem svojim nacionalnim interesom. Kot kažejo italijanske dokapitalizacije bank in hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe, so številne države pri tem odločnejše in tudi uspešnejše od Slovenije.

Naši politiki so že odpirali šampanjce, Slovenija pa je v sporu s Hrvaško vsaj za zdaj ostala s težko priborjeno arbitražno razsodbo, ki je ne more implementirati. Kako je to mogoče, kako se lahko neka tako civilizirana evropska država, kot je Hrvaška, kratko malo požvižga na mednarodno pravo?

Dr. Petra Weingerl, štajerska raziskovalka oziroma znanstvenica leta 2019 po izboru Večera, o svoji karieri doma in na tujem in o tem, zakaj se morajo prebivalci bolj zavedati svojih pravic.

Dr. Petra Weingerl, štajerska raziskovalka leta 2019, se podelitve naziva ni mogla udeležiti, saj je prav tedaj sodelovala na znanstveni konferenci na Finskem. Ker je nagrado namesto nje prevzela mama, smo lahko diskretno povprašali tudi po podatkih, ki niso zapisani v uradnem življenjepisu na spletni strani Pravne fakultete Univerze v Mariboru, kjer je Weingerlova zaposlena kot docentka na Katedri za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose. Da je deklica, ki se je že pri štirih letih sama naučila brati, zrasla v odlično dijakinjo Druge gimnazije v Mariboru in z odliko končala program mednarodne mature, smo izvedeli. Da je bila že od nekdaj zelo samostojna, je še dodala mama, in da je po maturi vzporedno študirala na mariborski ekonomski in pravni fakulteti, dobila pa je tudi rektorjevo nagrado. Podeljeni naziv je po maminih besedah priznanje za trud, ki ga vlaga v svoj strokovni razvoj, saj se angažira v številnih projektih doma in na tujem.

Mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU, da je tožba Slovenije proti Hrvaški pred tem sodiščem nedopustna, je v nasprotju s stališči uradne Ljubljane. Pravni strokovnjaki vendarle opozarjajo, da mnenje Priita Pikamäeja ni obvezujoče za končno odločitev sodišča.

Pri mnenju pravobranilca se ji je zdel zanimiv tisti del, v katerem ta ugotavlja, da meja med državama še ni določena, ker obe strani nista izvršili arbitražne odločbe, posledično pa sodišče EU ne more biti pristojno za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Dr. Petra Weingerl, strokovnjakinja za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete, domneva, da je Pikamäe v tem delu svojega mnenja ciljal predvsem na pristopno pogodbo Hrvaške k Evropski uniji. »Po tej pristopni pogodbi se ribiški režim med državama začne uporabljati, ko se začne arbitražna odločba v celoti izvajati. Domnevam, da je zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne odločbe ocenil, da do izvajanja v praksi ni prišlo.«

Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Voditeljica Špela Novak z dopisnicama ter gosti o analizi mnenja pravobranilca ter o tem, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Doc. dr. Petra Weingerl se je pogovoru pridružila od 7 minute dalje iz Helsinkov.

Celotni vsebini prisluhnite >> tukaj <<.