V Senat članice se izvolijo tudi predstavniki študentov, ki morajo imeti status študenta, tako da ima Senat članice najmanj eno petino izvoljenih članov študentov (3. odst. 311. člena Statuta Univerze v Mariboru).

Kandidaturo lahko vloži vsak študent, ki je vpisan v posamezni letnik, absolvent ali podiplomski študent Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Kandidat vloži svojo kandidaturo na predpisanem obrazcu za kandidaturo, ki je priloga tega sklepa (Obrazec) ter obvezno priloži originalno potrdilo o vpisu. Kandidaturo je potrebno oddati najkasneje do 17. 2. 2023 do 12. ure v zaprti kuverti v sprejemno pisarno Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor s pripisom: »Kandidatura za člana Senata PF UM iz vrst študentov. Ne odpiraj!«.

Kandidat vloži svojo kandidaturo na predpisanem obrazcu za kandidaturo, ki je priloga tega sklepa - Obrazec 1. Kandidaturo je potrebno dostaviti najkasneje do 14. 2. 2023 do 12. ure (datum in ura dospetja), v zaprti kuverti na vložišče Univerze v Mariboru Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, s pripisom: »Kandidatura za člana Akademskega zbora Pravne fakultete iz vrst študentov - Ne odpiraj! «.

Mladinski svet Slovenije (MSS) tudi letos razpisuje Nagrado MSS za najboljšo diplomsko in magistrsko nalogo s področja mladih za leto 2022. Prijavijo se lahko vsi, ki so v letu 2022 na katerikoli visokošolski instituciji v Sloveniji zagovarjali diplomsko ali magistrsko delo in so v delu obravnavali katerokoli tematiko s področja mladih ter bili ob zagovoru dela stari manj kot 30 let.

V obeh kategorijah bomo podelili nagrado, in sicer: 

- za najboljše diplomsko delo 300 evrov bruto

- za najboljše magistrsko delo 400 evrov bruto

Poleg nagrade najboljšim bomo izbrali še do 4 prejemnike Priznanja MSS – za odlična dela s področja mladih.

Rok za prijavo je torek, 28. februar 2023.

Razpis lahko najdete v priponki in na spletni strani: razpis na natečaj, povezavo do prijavnice pa TUKAJ.

Odvetniška družba Zidar Klemenčič k sodelovanju vabi absolvente ali diplomante Pravne fakultete v Ljubljani. Prosimo, da nam CV z motivacijskim pismom posredujete na nina.zidar-klemencic@zidar-op.si. Iščemo mlade pravnike/ce z dobrim znanjem angleščine ter željo po raziskovalnem delu in jim dajemo možnost spoznavanja s poklicem odvetnika, dobre delovne pogoje in možnost dolgoročne zaposlitve.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 370 različnih zaključnih nalog, v katerih so mladi diplomanti, magistranti in doktoranti raziskovali stvarnost naših rojakov, ki živijo v vseh štirih sosednjih, kot tudi mnogih drugih državah na vseh celinah. Predstavljali so bogato bero njihovih aktivnosti,  razčlenjevali organiziranost, mnogokrat pa tudi odpirali pomembna vprašanja in opozarjali na izzive, s katerimi se soočajo Slovenci zunaj meja domovine.

Če tudi vas zanima ta tematika in ste jo prepletli s svojim študijskim raziskovanjem in pripravo zaključnega dela, vabljeni, da se prijavite na letošnji že 21. nagradni natečaj.

Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022.
 

Namen javnega natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti študentov vseh treh ravni visokošolskega študija na področju človekovih pravic, s poudarkom na proučevanju stanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji ter implementaciji mednarodnih in evropskih standardov človekovih pravic v slovenski pravni red.

Na natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati, ki so uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na univerzi oziroma visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji, ter kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije, ki so uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na univerzi oziroma visokošolskem zavodu v tujini. Upoštevala se bodo dela, zagovarjana v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2022. Predmet natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na katerikoli univerzi oziroma drugem visokošolskem zavodu v Sloveniji ali v tujini, ki obravnavajo tematiko človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji.

Rok za oddajo del je do vključno 24. 2. 2023.

Zadevni javni razpis je dostopen tudi na spletni strani www.varuh-rs.si .

Vabljeni k oddaji del.

Transparency International Slovenia – društvo Integriteta (v nadaljevanju: TI Slovenia) razpisuje nagrado za najboljše diplomsko ali magistrsko delo s področij transparentnosti, integritete, preprečevanja korupcije ali drugih vsebinskih področij dela TI Slovenia. Avtor najboljšega dela bo dobil priložnost za nadaljnji razvoj svojega znanja v mednarodnem okolju, saj se bo brezplačno udeležil poletne šole Transparency International School on Integrity, ki od 2010 vsako leto poteka v Litvi in mladim udeležencem s celega sveta omogoča stik z najboljšimi strokovnjaki s področja preprečevanja korupcije. V primeru izvedbe poletne šole v živo bo TI Slovenia zmagovalcu organiziral pot in kril potne stroške. Zmagovalec bo lahko svoje delo predstavil tudi predstavnikom podjetij na letnem Forumu poslovne transparentnosti in integritete.

Univerza v Mariboru podeljuje svojim študentom nagrade, katerih namen je spodbujanje čim višje kakovosti študija, ustvarjalnega vključevanja študentov v raziskovalno in umetniško delo ter udejstvovanja študentov na področjih, s katerimi se promovira ime Univerze v Mariboru.

Rektorjevo nagrado za najboljše študijske uspehe študentov Univerze v Mariboru v svoji vpisni generaciji na podlagi predlogov matičnih fakultet, je prejel diplomant Pravne fakultete Univerze v Mariboru ANDREJ BITRAKOV.

Del nagovora rektorja UM prof. dr. Zdravka Kačiča
Danes želim posebej izpostaviti nagrajenke in nagrajence ter se vam zahvaliti za ves vložen trud in delo, s katerim razvijate svojo osebnost, hkrati pa pomembno prispevate k razvoju in ugledu Univerze v Mariboru ter doprinašate k boljši družbi kot celoti. Ob prejetih nagradah in priznanjih vam iskreno čestitam. Podeljena nagrada naj bo vzpodbuda, v zavedanju, da se je za znanje potrebno potruditi. Zaslužena priznanja za vaš dragoceni prispevek naj vas navdihujejo na nadaljnji poti, vse nas pa spodbujajo, da se še naprej trudimo odgovorno in zavzeto opravljati vsakodnevno delo v dobrobit univerze. Ob osebni rasti »do krova in pravega kova«, kot bi dejal pesnik Tone Pavček, naj nikoli ne usahne naš notranji zagon za iskanje resnice, odgovorov in znanja.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem!

V skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom Mestne občine Ptuj je Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad najboljšim študentom Mestne občine Ptuj na podlagi prejetih prijav in kriterijev pravilnika izbrala naj študente za študijsko leto 2021/2022 v MO Ptuj.

Naziv najboljša študentka 2. stopnje študija 2021/2022 je postala Živa Šuta. Živa Šuta je danes zaposlena kot asistentka na Centru za pravno izobraževanje in raziskovanje, na pilotnem projektu »ZELENA IN DIGITALNA PRAVNA TRANSFORMACIJA« na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je na sprejemu čestitala naj študentoma (poleg Žive Šute še najboljšemu študentu 1. stopnje študija 2021/2022 Gašparju Mariniču) za dosežene uspehe v času študija in se jima zahvalila za njun doprinos v družbi nasploh. Ob denarni nagradi v znesku 600 evrov sta najboljša študenta prejela še grb MO Ptuj na steklu in knjižno nagrado.

Iskrene čestitke!

Ekipa PF UM se je na uglednem mednarodnem tekmovanju iz prava EU: European Law Moot Court Competition uvrstila med 48 najboljših ekip po pisnem delu tekmovanja, v katerem so ocenjevali kvaliteto vlog na strani tožnika in toženca in se bo od 23. do 26. februarja 2023 s konkurenčnimi pravnimi fakultetami pomerila v regionalnem finalu v Bukarešti v Romuniji.

Ekipo, ki je delovala pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl in ob podpori koordinatorja tekmovanj, asist. Aljoša Polajžarja, sestavljajo: Asja Lešnik, Matej Makoter Rožmarin, Lejla Veladžić in Jakob Hauptman.

Uspešno v Bukarešti!

23. januarja je v organizaciji Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, Zveze društev pravnikov Slovenije, Pravne fakultete Univerze v Mariboru in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani potekala celodnevna konferenca z naslovom Socialne države in revščine, organizirana ob izidu enako naslovljene znanstvene monografije.

Tako kot ima revščina tisoče obrazov (lahko je stanovanjska, prehranska, zdravstvena, energetska, okoljevarstvena itd.), je za njeno odpravljanje tisoče možnih poti, z vsemi deležniki, od države (vseh treh vej oblasti), občin, pooblaščenih institucij, civilne družbe in posameznikov. Referati s konference (v prilogi program) oziroma prispevki iz monografije bi lahko bili dobra podlaga za oblikovanje različnih ukrepov razreševanja problema revščine in socialne izključenosti v Sloveniji, konkretni zaključki konference pa bodo objavljeni naknadno.

Predstavljeno monografijo so izdali Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije, Zveza društev pravnikov Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Sodelovalo je kar 37 avtoric in avtorjev, pripravili so 27 prispevkov (10 prispevkov je napisanih v soavtorstvu), avtorji pa so pravniki, sociologi in ekonomisti.

V Wroclawu se je konec preteklega tedna odvil strokovni sestanek konzorcija 8 partnerskih ustanov, ki jih v okviru EU (Justice) projekta "Digi-Guard"koordinira Pravna fakulteta Univerza v Mariboru. Projekt naslavlja težave (čezmejnega) elektronskega vročanja, dokazovanja z elektronskimi dokazi ter izvajanja videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah v EU. Partnerji projekta (poleg PF UM) so "Leibniz Universität Hannover", "Universiteit Maastricht", "Sveučilište u Rijeci, Pravni fakultet", "Universität Graz", "Uniwersytet Wroclawski", "Inštitut za primerjalno pravo pri pravni fakulteti v Ljubljani", Cepris d.o.o. Sestanka so se s strani Pravne fakultete udeležili prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Tomaž Keresteš, prof. dr. Tjaša Ivanc, asist. Denis Baghrizabehi in Jasmina Klojčnik.

Več o projektu: https://www.pf.um.si/acj

Konec lanskega leta je v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex in pod strokovnim vodstvom dr. Nine Plavšak in prof. dr. Renata Vrenčurja potekala konferenca Sodobno stvarno pravo 2022. Na dogodku so predavatelji z dolgoletnimi izkušnjami obravnavali zahtevnejša pravna vprašanja in kompleksnejše položaje, povezane s tremi instituti stvarnega prava: etažno lastnino, komasacijo ter služnostmi in stavbno pravico. Na spletnem naslovu najdete povzetek prispevkov, na portalu Tax-Fin-Lex pa je na voljo tudi strokovna publikacija Zbornik sodobno stvarno pravo 2022, kjer so vse obravnavane tematike podrobneje predstavljene.

Z novim letom mineva trideset let od vzpostavitve enotnega trga EU,skoraj dvajset let je del tega trga tudi Slovenija.

Enotni trg je bil ob velikih krizah v zadnjih petnajstih letih na preizkušnji. Najprej ga je zadel zlomfi nančnega trga, ki je ogrozil tudi skupno valuto, nato zlom schengenskega sistema, ki je povrnilkontrole na notranje meje, pa brexit in nazadnje (in najobsežneje) še epidemija. Zdaj šele tudispoznavamo, da nimamo enotnega energetskega trga in iščemo pot naprej. Kljub vsem izzivomenotni trg ostaja nedvomno jedro delovanja EU in v organizaciji ohranja tudi tiste države, ki jih kajdrugega poleg trga preveč ne zanima. Zaradi enotnega trga je EU največje gospodarstvo na svetu.Njena pravila kopirajo različne integracije po svetu, od Azije, Afrike do Južne Amerike, a dokajneuspešno. Krize ga sesujejo, a se ponovno sestavi, reformira in okrepi. Državljani in podjetja v EU sikaj drugega danes skoraj več ne predstavljamo. Sploh tisti v majhnih državah.

Celotna vsebina v prilogi objave.

Letos mineva trideset let od uvedbe enotnega trga Evropske unije. Kmalu bo minilo tudi 20 let, odkar je Slovenija del tega enotnega trga. Ali smo svoje priložnosti dobro izkoristili, kakšne koristi imamo na tem trgu državljani, in kako Slovenija varuje interese našega gospodarstva v krizah, ko se kažejo tendence, da bi pravila enotnega trga nekatere države rade zaobšle?

Vabljeni k ogledu celotne >>> oddaje.

Občini Postojna in Ilirska Bistrica sta tamkajšnjim župnijam začeli zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za sakralne objekte. To sta storili na podlagi odločbe ustavnega sodišča in priporočila ministrstva za okolje. V župnijah so se zaradi novega davka, ki ga Cerkev ni bila deležna niti v času Jugoslavije, pritožili na finančno ministrstvo. Od tam pa sporočajo, da bodo zadevo obravnavali, ko pride na vrsto.

Gre za približno 3,2 odstotka sredstev župnije oziroma šest tedenskih nabirk faranov. Župnija se je zoper davek pritožila, župnik pa si želi, da bi se zadeva reševala na državni ravni. Da mora iti za šum v komunikaciji med ministrstvi, meni pravni zgodovinar izr. prof. dr. Borut Holcman: "Čudim se, da ministrstvo za kulturo ni takoj posredovalo, saj je na tem ministrstvu eden izmed ključnih zakonov – zakon o varstvu kulturne dediščine."

Celoten prispevek si lahko ogledate >>> TUKAJ.