Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 76

45 let Univerze v Mariboru: Zaslužna profesorja postala Jana Goriup in Ludvik Toplak, Večer, 18. septembra 2020

Datum objave: 18.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovesnost ob 45. Dnevu univerze, s katerim se Univerza v Mariboru (UM) spomni svojih korenin in se pokloni izstopajočim posameznikom iz svoje sredine, je tokrat potekala v ožjem krogu nagrajencev in sodelavcev univerze, ki je letos ni zaznamoval le koronavirus, pač pa tudi izstrelitev njenega satelita v vesolje.

Častni doktor pa je na predlog Pravne fakultete šel v roke Avstrijca Wolfganga Jelineka; priznanje tudi slovenski alpski smučarki.

Seznam z imeni zaslužnih profesorjev se je letos podaljšal za dva imena. Na predlog Fakultete za zdravstvene vede je zaslužna profesorica poslej tudi Jana Goriup, na predlog Pravne fakultete pa je naziv pridobil tudi Ludvik Toplak, sicer nekdanji mariborski rektor, ki se je tudi zahvalil v imenu vseh prejemnikov nagrad. "Že 45 let univerza izpolnjuje svojo lokalno, nacionalno in mednarodno poslanstvo. To potrjujejo uspešni diplomanti v praksi, bibliografija in mednarodne lestvice univerz," je dejal in spomnil, da je UM nastala in rasla iz potreb gospodarstva.

Pogledati na drugo stran meje

Rektor Zdravko Kačič se je opravičil, ker je zaradi stika z okuženo osebo v samoizolaciji. Kot osrednja govornica je o priložnostih visokega šolstva v koronadobi na daljavo spregovorila Manja Klemenčič, ki na Univerzi Harvard predava sociologijo visokega šolstva in splošno edukacijo. Med drugim je povedala, da imajo zlasti diplomanti, ki iščejo prvo zaposlitev zaradi pandemije velike težave. "Zato je še toliko bolj pomembno, da našim študentom pomagamo razvijati tiste sposobnosti, veščine in uporabna znanja, ki jih bodo boljše pripravili na iskanje dela," je poudarila.

Osrednji namen Dneva univerze je, da se poklonijo izstopajočim posameznikom. Najvišje priznanje častni doktor je letos prejel Wolfgang Jelinek z Univerze v Grazu, ki je s svojim izkušnjami in akademskim delom pripomogel k mednarodni prepoznavnosti Pravne fakultete, svoje znanje pa je z veliko vnemo prenašal tudi na študente.

Povedal, je da se na UM dobro počuti zaradi prijaznih ljudi in vedoželjnih študentov. "Zanimata jih avstrijsko in evropsko pravo. Študentje majhnih držav morajo pogledati na drugo stran meje, študentom velikih narodov pa tega ni treba. V tem pogledu smo male države močne," je povedal novi častni doktor.

Nagrade in priznanja so podelili tudi študentom. Znak Leona Štuklja za izjemne športne dosežke je prejela alpska smučarka Meta Hrovat s Fakultete za organizacijske vede, plaketo Leona Štuklja pa nogometna ekipa Fakultete za varnostne vede. Listina za razvoj obštudijskih dejavnost je šla v roke Tjaše Heričko s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Listina za naj prostovoljca študenta Ivi Jajčevič z Medicinske fakultete in Listina za pomembne kulturne dosežke Janji Podgrajšek s Pedagoške fakultete. Mimo uradnega protokola je bil posebne zahvale rektorja deležen še sodelavec rektorata, šofer Zvonko Bračko, ki je več kot 20 let prevažal mariborske rektorje.
 
Vir: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/45-let-univerze-v-mariboru-zasluzna-profesorja-postala-jana-goriup-in-ludvik-toplak-10221744
Avtorica: Jasmina Cehnar

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih na RTV SLO o neuspeli tožbi zaradi terana, 9. septembra 2020

Datum objave: 10.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

O zavrnjeni tožbi Slovenije glede terana v Odmevih na RTV Slovenija komentira prof. dr. Janja Hojnik. Hrvaški vinarji lahko uporabljajo ime hrvaški teran.

Prof. dr. Janja Hojnik: "Zaščite porekla niso absolutne, izjeme so mogoče in Evrospka komisija je imela diskrecijo postaviti takšno izjemo kot jo je postavila!"

Celotno vsebino si lahko pogledate >> tukaj <<.

Doc. dr. Petra Weingerl na Prvem programu Radia Slovenija o razsodbi o teranu, 9. septembra 2020

Datum objave: 10.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Razsodba o teranu: Kakšen je izkupiček slovenske tožbe proti evropski komisiji in kaj zdaj? na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah doc. dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
 
Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana.

Vir: Prvi program Radia Slovenija

Red. prof. dr. Janja Hojnik v Intervjuju na RTV SLO, 23. avgusta 2020

Datum objave: 24.08.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Dr. Janja Hojnik spada med najbolj vplivne slovenske pravnike. Je specialistka za pravo EU in širša javnost jo pozna kot pronicljivo komentatorko, od arbitražnega sporazuma s Hrvaško, do Sodišča EU.
Kot izjemna študentka se je nekoč, z diplomama iz prava in ekonomije, odločila za akademsko pot, čeprav so ji tudi v tujini ponujali vabljive položaje. Uspela je in danes objavlja članke v prestižnih tujih publikacijah.
V Intervjuju govori o svoji poklicni poti enako odkrito kot o nekaterih problemih Slovenije na pravnem področju, tako doma kot v odnosu do Bruslja. Zapletene pravniške probleme zna, kot vedno, razložiti preprosto in razumljivo, kar je odlika velikih strokovnjakov. Najbrž je tudi to ena od lastnosti, zaradi katerih je tako priljubljena med študenti.
 

Celotno vsebino si lahko ogledate na povezavi arhiva RTV Slovenija.

Prof. dr. Janja Hojnik o tožbi Evropske komisije proti Sloveniji glede policijske preiskave na Banki Slovenije

Datum objave: 19.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, pojasnjuje, da je pravno gledano tudi tik pred zdajci na sodišču EU še mogoče doseči poravnavo. Večje vprašanje zanjo pa je, ali za to obstaja politični interes. Kot namreč poudarja Hojnikova, se ECB zelo zagrizeno bori za svojo neodvisnost. Možnost, da bi privolili v poravnavo, je odvisna zlasti od presoje ECB, s kako močnimi argumenti nastopa v tej tožbi, dodaja.

Celotno vsebino z dnevnik.si si preberite >> tukaj <<.

Profesorica evropskega prava, red. prof. dr. Janja Hojnik, je dne 11. junija 2020 podala tudi izjavo za Dnevnik na TV SLO in Odmeve, prav tako tudi za Svet na Kanalu A dne 22. junija 2020.

 

 

Doc. dr. Miha Šepec o incidentu na slovenski meji na delo.si, 11. junija 2020

Datum objave: 11.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete UM je komentiral incident na slovenski meji.

»Pripadnik Slovenske vojske načeloma nima posebnih pooblastil, da bi orožje uporabljal ali usmerjal proti civilistom. Izjemoma bi bilo to mogoče, če bi v silobranu – torej nujno potrebni obrambi pred protipravnim napadom – varoval sebe ali drugo osebo, pri čemer se brez uporabe orožja ne bi bilo mogoče varno zaščititi pred napadalcem,« pravi Miha Šepec, docent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Red. prof. Janja Hojnik v kolumni: V obrambo pravnega reda Evropske unije na RTV SLO, 2. junija 2020

Datum objave: 03.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

"Če bi lahko posamezne države članice samovoljno odstopale od zavez iz pravnega reda EU-ja, v takšni skupnosti ne vlada več pravo, ampak individualni nacionalni interesi, in v naslednjem koraku več nimamo niti same skupnosti."

Na MMC-ju je pretekli mesec že bilo objavljeno, da je nemško zvezno ustavno sodišče izdalo sodbo v zadevi Weiss, v kateri odkloni slediti sodbi Sodišča EU-ja v Luksemburgu, ki je program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke označilo kot skladen s pravom EU-ja (obvestilo o sodbi v nemškem in angleškem jeziku). Po eni strani zdaj poteka presoja ekonomskega vpliva te sodbe na evropsko gospodarstvo in javne finance. Po drugi strani pa pravniki presojamo, v kolikšni meri je ta sodba zamajala same temelje pravnega reda EU-ja. Zaslediti je celo ocene, da lahko sodba – posebej zato, ker je bila izdana od (najbrž) najbolj spoštovanega ustavnega sodišča v EU-ju – pomeni tudi začetek konca pravnega reda EU-ja, kakršnega smo poznali doslej.

V osnovi gre za vprašanje načela primarnosti v pravnem redu EU-ja. Že daljnega leta 1964 je Sodišče EU-ja v zadevi Costa razglasilo, da države članice s svojimi pravili ne morejo preglasiti skupnih evropskih pravil, pa naj bodo nacionalna pravila sprejeta časovno pred ali za evropskimi. Naknadno je sodišče poudarilo, da to velja tudi za nacionalne ustave, torej najvišje norme držav članic. Brez tega bi obstajalo tveganje, da bi države članice s sprejetjem ustavnih zakonov in amandmajev obšle pravila EU-ja, ki jim ne bi bila všeč – bodisi ekonomska, potrošniška, okoljska bodisi davčna itd. Sodišče EU-ja je branilo enotno uporabo prava EU-ja za vse države članice ter za vse državljane in podjetja v EU-ju. Parlament države članice tako ne more razveljaviti direktive EU-ja, niti z ustavnim zakonom ne, saj sicer direktiva ne bi več imela iste (evropske) narave.

Seveda pa so države članice, vključno z njihovimi sodišči, ves čas obstoja EU-ja iskale poti za omejitev učinkov pravnih pravil EU-ja, ki jim niso bila najbolj všeč. To se je dogajalo vzporedno s stalnim širjenjem pristojnosti institucij EU-ja na vse nova področja. To širjenje so soglasno (shizofreno?) odobrile države članice s spremembami pogodb EU-ja, čeprav so se obenem ves čas pritoževale, da ima EU preveč pristojnosti. Hkrati je Evropska komisija podeljene pristojnosti tudi razlagala po svoje in jih širila zunaj prvotno zamišljenih okvirjev. Konflikti glede pristojnosti držav članic in EU-ja so tako postali stalnica delovanja EU-ja. Maastrichtska pogodba je leta 1992 razglasila načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ki naj bi varovali prerogative držav članic, Sodišče EU-ja pa naj bi bedelo nad spori glede pristojnosti med EU-jem in državami članicami. A Sodišče EU-ja se v te, v osnovi politične, spore ne vpleta rado, Evropska komisija pa je načeli v zakonodajnih predlogih običajno omenila zgolj bežno. Daleč od tega, da bi podrobno utemeljevala, zakaj bo EU določeno vprašanje lažje ali bolje uredil, kot bi ga posamezne države članice.

A ne glede na to predstavlja načelo primarnosti najbolj osnovno načelo pravnega reda EU-ja. Avtorji osnutka Ustave za Evropo so ga leta 2003 poskušali zapisati v uvodne določbe. Ko je angleška kraljica videla to določbo, se je menda čudila, da naj bi bilo evropsko pravo nad britanskim, podobno kot gotovo še kak nacionalni politik. In načelo je bilo iz uvoda Ustave za Evropo izbrisano. Medvladna konferenca pa je z dodatno izjavo vseeno priznala, da načelo primarnosti iz sodbe Sodišča EU-ja v zadevi Costa ostaja temelj pravnega reda EU-ja. Če bi lahko posamezne države članice samovoljno odstopale od zavez iz pravnega reda EU-ja, v takšni skupnosti ne vlada več pravo, ampak individualni nacionalni interesi, in v naslednjem koraku več nimamo niti same skupnosti. V situaciji, ko se pojavlja krhanje vladavine prava v Vzhodni Evropi in ko Sever očita Jugu Evrope konstantno finančno molzenje, je popuščanje pri razumevanju načela primarnosti izjemno nevarno za nadaljnji obstoj EU-ja.

Iz tega razloga je bila na pobudo petih profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz objavljena Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU-ja. S tem se je del akademske skupnosti odzval na sodbo nemškega ustavnega sodišča v zadevi Weiss. Izjavo je doslej podpisalo več kot 30 profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz, vključno z menoj in mojo kolegico, Petro Weingerl z Univerze v Mariboru. V nedeljo je izjavo v prevodu objavilo več vodilnih evropskih medijev. Izjava je v slovenskem prevodu (prevod J. H.) dosegljiva tukaj, izvirnik je objavljen na Verfassungsblogu, 26. 5. 2020.

Kot sta izpostavila profesorja Weiler in Sarmiento v nedavnem zapisu, zobne paste več ni mogoče potisniti nazaj v tubo, iščemo lahko le najprimernejšo pot naprej. Po njunem predlogu je treba vzpostaviti poseben forum sodnikov EU-ja in nacionalnih ustavnih sodnikov, ki bi po pritožbi zoper sodbe Sodišča EU-ja v slogu zadeve Weiss na drugi stopnji presojali najobčutljivejša vprašanja o morebitnem preseganju pristojnosti (ultra vires) institucij EU-ja. Predlog je pomemben in ne povsem nov. Evropski in nacionalni politiki bi ga morali vzeti v resno presojo. Evropski državljani pa se moramo zavedati, da brez vztrajne obrambe tudi najstabilnejši pravni red na svetu, kakršen je danes pravni red EU-ja, ne more dolgo obstati.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.

Vir: https://www.rtvslo.si/kolumne/v-obrambo-pravnega-reda-evropske-unije/525921

Doc. dr. Petra Weingerl v podkastu Evropska četrt - o sodbi nemškega ustavnega sodišča

Datum objave: 28.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

O sodbi nemškega ustavnega sodišča, ki sicer ni od včeraj, ampak še nima epiloga, zato pa potencial, da pretrese EU do temeljev. Dr. Petra Weingerl nam razloži, zakaj lahko najverjetneje mirno spimo.

Vsebini prisluhnite >> tukaj <<.

DR. PETRA WEINGERLDocentka na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se ukvarja s pravom EU in mednarodnim pravom. Po dodiplomskem študiju prava in ekonomije v Mariboru je na Univerzi v Oxfordu najprej z odliko magistrirala, kasneje pa tudi doktorirala. Delovne izkušnje je nabirala na Sodišču EU v Luksemburgu, na Univerzi na Dunaju in kot sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2018 je prejela priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije “Mladi pravnik leta”.

Evropska četrt – vse, kar vas bo zanimalo o Evropski uniji, pa niste vedeli, koga vprašati. Podkast vodita Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc. Podkast sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.

Prof. dr. Jurij Toplak o volitvah po pošti na Siol.net, 15. maja 2020

Datum objave: 15.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Glasovanja po pošti, ki jih v Sloveniji poznamo kot izjemo predvsem za izvedbo volitev za državljane na tujem, zaradi pandemija koronavirusa uvajajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer ponekod celo ukinjajo običajna volišča. V državi New Jersey so vsi volivci že glasovali po pošti. Tudi največja država Kalifornija namerava vsem volivcem glasovnice poslati z navadno pošto. V ZDA je precej razprav med strokovnjaki sprožil slovenski pravnik Jurij Toplak z opozorilom, da takšne volitve niso povsem poštene, ker ne zagotavljajo tajnosti glasovanja.

Celotno vsebino si preberite >> tukaj <<.

Članek prof. dr. Jurija Toplaka v The Boston Globe je sprožil razpravo med profesorji z univerz Yale, Harvard, NYU in Stanford.

 

Potrošniške pravice in krožno gospodarstvo v sklopu pograma ŠIPK na Radiu Maribor, 13. maja 2020

Datum objave: 14.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru so se pod vodstvom pedagoške mentorice doc. dr. Petre Weingerl v sklopu programa ŠIPK lotili poglobljene analize potrošniških pravic in krožnega gospodarstva. Sodelujoči so intenzivno preučevali preplet dveh ciljev, in sicer visoke ravni varstva okolja in na drugi strani visoke ravni varstva potrošnikov. ''Cilja sta si pogosto v nasprotju, saj prav ljudje v vlogi potrošnikov smo tisti, ki lahko s spremembo svojih navad bistveno prispevamo k hitrejšemu prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo,'' je povedala pedagoška mentorica projekta doc. dr. Petra Weingerl.

Weingerlova poudarja tudi to, da poglobljena analiza predstavlja temelj za prihodnje teoretične in praktične raziskave, hkrati pa si želijo, da bi ugotovitve študentov upoštevala sodišča in tudi zakonodajalec.

Vabljeni k poslušanju pogovora.

Doc. dr. Petra Weingerl v Financah o odločbi nemškega ustavnega sodišča, 10. maja 2020

Datum objave: 11.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Pri evropski komisiji, ki jo vodi predsednica Ursula von der Leyen, tehtajo tudi možnost, da bi zaradi odločbe nemškega ustavnega sodišča, ki jo nekateri vidijo kot možni izgovor za spodkopavanje evropskega prava, zoper Nemčijo sprožili postopek za ugotavljanje kršitev.

»Četudi je cilj sodbe nemškega ustavnega sodišča morda zaželen, sploh zaradi kritik, da ECB ne nosi dovolj (politične in pravne) odgovornosti, pa bo imela pomembne negativne posledice,« ocenjuje Petra Weingerl z mariborske univerze.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: od pravne ureditve do prakse v sklopu programa ŠIPK na Radiu Maribor, 6. maja 2020

Datum objave: 07.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Predstavitev ŠIPK projekta (Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: od pravne ureditve do prakse) v oddaji Euranet Plus – Eurofokus na Radiu Maribor.

Doc. dr. Petra Weingerl je  pedagoški mentor, sodelujejo pa 4 študenti Pravne fakultete (Živa Šuta, Teja Štrukelj, Tija Poje Lučev, Oskar Peče), študentka EPF (Rene Nika Reher), študenta FERI (Elena Osrajnik, Amadej Šuperger) in FF (Niko Šetar), partner iz negospodarstva je Zavod PIP.

Vabljeni k poslušanju.

Prof. dr. Janja Hojnik o nepristojnosti Sodišču EU glede slovenske tožbe proti Hrvaški

Datum objave: 03.02.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Kaj je sporočilo Sodišča EU-ja? Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih na RTV SLO.

O nepristojnosti evropskega sodišča prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Svet.
Sodišče EU se je v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški izreklo za nepristojno.

Prof. dr. Janja Hojnik v vseh dvajsetih letih odkar se ukvarja s pravom EU še ni videla, da sporočilo za medije ne bi bilo "zvesto" originalu sodbe. Prof. Hojnik: "Sodišče sicer poziva obe državi naj bosta zreli državi in spoštujeta mednarodno pravo, na drugih odsekih sodbe pa pove, da je arbitražna odločba akt mednarodnega prava."

Komentar prof. dr. Janje Hojnik na rtvslo.si. "V urejeni družbi je primerno, da se spori rešujejo po pravnih poteh. Res pa je, da so, ko gre za mednarodno pravo, te pravne poti precej omejene," je dejala Janja Hojnik. Odločitev Sodišča EU-ja o nepristojnosti v primeru slovenske tožbe glede arbitraže je bila tudi po mnenju profesorice prava Evropske unije na Pravni fakulteti v Mariboru Janje Hojnik pričakovana. Poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da morata storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe, pa je po njenem mnenju "največ, kar smo lahko dobili".

"To je največ, kar smo lahko dobili" prof. dr. Janja Hojnik za zurnal24.si.

Odločitev o tožbi zaradi arbitraže: Sodišče EU zavrnilo Slovenijo prof. dr. Janja Hojnik v Večeru.
"Vrh hrvaške politike zatrjuje, da je arbitraža mrtva zaradi kompromitiranega arbitražnega postopka, vendar je zdaj Sodišče EU pritrdilo, da ni tako," je poudarila Hojnikova. "Sodišče EU je najvišja instanca EU, vendar bi po 273. členu Slovenija potrebovala hrvaško soglasje. Tudi v arbitražni sporazum nismo zapisali, da bi bilo za spore v zvezi z arbitražno odločbo pristojno Sodišče EU. Hrvaška v arbitražni postopek ni šla, ker bi želela urediti mejo, temveč ker jo je Slovenija v to prisilila, če je želela vstopiti v EU," je še dejala Hojnikova.  

Prof. dr. Janja Hojnik za RTVSLO.si o organizaciji Društva narodov, 10. januarja 2020

Datum objave: 10.01.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Neuspeh prve medvladne organizacije Društva narodov je lekcija za sodobni čas.
Mineva 100 let od začetka delovanja Društva narodov.

Da bi se izognili vojnam, so pred 100 leti ustanovili prvo naddržavno Društvo narodov. "Na žalost pri zagotavljanju miru ni bilo uspešno, a mednarodni skupnosti je prineslo izkušnje o tem, kaj ne deluje," razmišlja pravnica Janja Hojnik.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Mladini kot poznavalka evropskega prava: "EU ima dvojne standarde, ko gre za Vzhod in Zahod!", 20. decembra 2019

Datum objave: 23.12.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Mnogi radi primerjajo Evropsko unijo z Jugoslavijo, Bruselj pa ima v tej analogiji enak položaj kot osovraženi Beograd, brezno brez dna, v katero naj bi se stekal naš težko prisluženi denar, v zameno pa dobivamo samo direktive in navodila evrokratov. Kot razlaga dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU z mariborske Pravne fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru, pa je EU v praksi skoraj povsem odvisna od dobre volje svojih članic; te nanjo prenašajo nekatere dele svoje moči, obenem pa vsaka izmed njih še vedno sledi predvsem svojim nacionalnim interesom. Kot kažejo italijanske dokapitalizacije bank in hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe, so številne države pri tem odločnejše in tudi uspešnejše od Slovenije.

Naši politiki so že odpirali šampanjce, Slovenija pa je v sporu s Hrvaško vsaj za zdaj ostala s težko priborjeno arbitražno razsodbo, ki je ne more implementirati. Kako je to mogoče, kako se lahko neka tako civilizirana evropska država, kot je Hrvaška, kratko malo požvižga na mednarodno pravo?

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Doc. dr. Petra Weingerl v Večeru: Več informacij pomeni višjo kakovost življenja, 17. decembra 2019

Datum objave: 17.12.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Dr. Petra Weingerl, štajerska raziskovalka oziroma znanstvenica leta 2019 po izboru Večera, o svoji karieri doma in na tujem in o tem, zakaj se morajo prebivalci bolj zavedati svojih pravic.

Dr. Petra Weingerl, štajerska raziskovalka leta 2019, se podelitve naziva ni mogla udeležiti, saj je prav tedaj sodelovala na znanstveni konferenci na Finskem. Ker je nagrado namesto nje prevzela mama, smo lahko diskretno povprašali tudi po podatkih, ki niso zapisani v uradnem življenjepisu na spletni strani Pravne fakultete Univerze v Mariboru, kjer je Weingerlova zaposlena kot docentka na Katedri za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose. Da je deklica, ki se je že pri štirih letih sama naučila brati, zrasla v odlično dijakinjo Druge gimnazije v Mariboru in z odliko končala program mednarodne mature, smo izvedeli. Da je bila že od nekdaj zelo samostojna, je še dodala mama, in da je po maturi vzporedno študirala na mariborski ekonomski in pravni fakulteti, dobila pa je tudi rektorjevo nagrado. Podeljeni naziv je po maminih besedah priznanje za trud, ki ga vlaga v svoj strokovni razvoj, saj se angažira v številnih projektih doma in na tujem.

Pogovor s Petro Weingerl v živo se je zato vrtel okoli njenih akademskih interesov, izkušenj z magistrskega in doktorskega študija na univerzi Oxford v Veliki Britaniji, stikov s tujimi znanstveniki in institucijami EU. O svojem delu govori strastno in odločno, saj resnično verjame, da znanstveniki zmorejo in morajo prispevati k izboljšanju družbe. In če si laiki običajno pod izrazom znanstvenik predstavljamo nekoga v beli halji, ki v laboratoriju izvaja poskuse, je njeno delo nekoliko drugačno. “Raziskovanje v pravu obsega več metod dela, ki privedejo do končnega rezultata. Temelj naših raziskav so dejansko pravila in sodna praksa. Preverjati je treba, kako zakonodaja živi v sodni praksi. Če želiš ugotoviti, kakšna zakonodaja bi bila boljša, torej izvajaš normativno raziskavo, uporabiš zgodovinskopravno metodo, primerjalnopravno metodo, preučiš tujo zakonodajo, tujo sodno prakso.”

Poglobljeno preučevanje domače in tuje zakonodaje in primerjava med njima torej zahtevata veliko branja, preučevanja virov in natančne analize podatkov?

“Seveda lahko to zajema tudi empirično delo, ankete, raziskave, intervjuje s sodniki in drugimi deležniki, ampak tudi te rezultate je nato treba analizirati – z branjem in primerjavo.”

Je slovenska akademska sfera dobro povezana s tujo, imate dober dostop do tujih virov?

„Večina zakonodaje je dostopna na internetu, preko univerze imamo dostop tudi do raznih tujih baz podatkov, sodna praksa je večinoma objavljena na spletu, prav tako stara in nova zakonodaja. Sicer je še kdaj treba pobrskati po kakšni knjižnici v tujini, po knjigah in revijah, ki niso dostopne na spletu, da dobimo pregled nad predhodnimi raziskavami in opredelimo kontekst raziskave. Vsako pravilo in njegovo uporabo v praksi moraš postaviti v zgodovinski kontekst.“

Vendar samo iskanje po virih najbrž ni dovolj. Imate s kolegi tudi osebne povezave z mednarodnimi strokovnjaki?

„Naša fakulteta oziroma katedra je dobro vpeta v mednarodno okolje, objavljamo v tujini pri mednarodnih založbah, vsi na katedri sodelujemo v mednarodnih projektih, v nekaterih tudi kot vodilni partnerji. Povezujemo se vsak po svoje, na Vzhod in Zahod, znotraj in zunaj EU.“

Tudi sami ohranjate stike z mentorji in kolegi, ki ste jih spoznali med študijem v Oxfordu?

„Vsekakor. Mentor moje doktorske disertacije je denimo letos aprila predaval v Mariboru na konferenci ob 15-letnici članstva Slovenije v EU, ki sva jo organizirali s prof. Janjo Hojnik, naslednje leto pa bo drug profesor iz Oxforda pri nas gostujoči predavatelj na fakulteti. Poleg mojega mentorja sva iz tujine povabili še znano profesorico za pravo EU iz Cambridgea, pa bivšega generalnega pravobranilca, ki je danes vodja enega od študijskih programov na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, Miguela Poiaresa Madura, ter sodnika Marka Ilešiča iz Sodišča EU. Na Oxfordu, ki je povsem mednarodno okolje, sem navezala stike z najboljšimi študenti z vseh koncev sveta. Večina se jih po študiju zaposli v različnih državah, nekateri se pozneje vrnejo, vsekakor pa je alumni mreža zelo močna in stiki se ohranjajo.“

Se vam zdi, da študenti na mariborski Pravni fakulteti izkoriščajo vse možnosti, ki jim jih s svojimi mednarodnimi povezavami omogočate profesorji? So vključeni v Erasmusove programe, odhajajo na izmenjave?

„Izmenjave sicer niso obvezne, jih pa k temu vsekakor spodbujamo. Imamo partnerje v EU in zunaj nje, tja lahko gredo študirat, ampak med njimi žal ne zaznavam velikega interesa. Na naši fakulteti je tradicionalno več študentov iz tujine, kot gre naših ven.“

Ste bili sami že med dodiplomskim študijem na kakšni izmenjavi?

„Želela sem si iti, pa zaradi obštudijskih obveznosti nisem mogla, vendar sem prav zaradi teh obveznosti obiskala veliko institucij v tujini in spoznala ogromno ljudi, s katerimi sem še danes v stiku. S kolegi sem namreč sodelovala na dveh mednarodnih pravnih tekmovanjih, iz prava EU in iz mednarodne trgovinske arbitraže. Danes sem mentorica našim študentom pri tekmovanju iz prava EU in pri tekmovanju Jessup, največjem tekmovanju na svetu iz mednarodnega javnega prava. Vsa imajo podoben koncept: študenti morajo proučiti neki pravni problem, o njem napisati poročilo za dve nasprotujoči si stranki in ga na koncu zastopati na simuliranem sodišču, to je recimo v okviru tekmovanja iz prava EU na Sodišču EU pred pravimi sodniki.“

In čeprav ste že kot študentka izkusili nastop v sodni dvorani, se na koncu niste odločili za to delo.

„Nisem in ni mi žal. Gotovo ima delo sodnika večji neposredni, takojšnji učinek, nima pa toliko vpliva na smeri raziskovanja, na nova znanstvena spoznanja. Manj je vpet v pedagoški proces, ne more si dovoliti toliko konstruktivne kritike, ki je nujna, da se dosežejo izboljšave. Zato čutim pri svojem delu več svobode, uživam pa tudi v delu s študenti, čeprav se podajanja snovi še vedno učim, poskušam se izboljševati. Trudim se predavati interaktivno, spodbujam študente h kritičnemu razmišljanju, pri izpitu jim dovolim uporabljati pravne akte, saj me ne zanima, kaj so se naučili na pamet, ampak ali znajo podatke poiskati in uporabiti, problem postaviti v kontekst. Ker učim predmete, ki so povezani z EU in mednarodnopravnim dogajanjem, jih ves čas opozarjam na aktualna dogajanja in jih povezujem s snovjo, o kateri se pogovarjamo.“

Kako in kdaj ste se sami odločili, da želite študij nadaljevati v Oxfordu?

„Prvič sem o tem razmišljala že v programu mednarodne mature na Drugi gimnaziji v Mariboru. Takrat odhod na študij v tujino še ni bil tako pogost in odločila sem se ostati doma. Gimnazija mi je dala kakovostne temelje in dovolj samozavesti, da sem bila prepričana, da se lahko s poglobljenim študijem kjerkoli naučim karkoli. Zato se mi ljubljanska pravna fakulteta ni zdela mikavnejša ali uglednejša od mariborske. Ljubljančane smo kasneje na enem izmed tekmovanj celo premagali. Želja po Oxfordu se je v meni ponovno prebudila na tekmovanju iz prava EU v Barceloni, kjer smo se veliko pogovarjali o tem. Prijavila sem se na magisterij, izpolnjevala pogoje akademske odličnosti med študijem, očitno jim je bilo všeč tudi moje motivacijsko pismo, v katerem razložiš, zakaj si želiš na študij k njim, kaj pričakuješ, pokažeš svoje razmišljanje. Pomembno je pokazati, da si sposoben kritično razmišljati, poslušati argumente druge strani, proučiti lastne argumente in spremeniti mnenje, če je treba.“

Kako ste se počutili na Oxfordu? Razlika od Maribora je bila najbrž ogromna.

„Tamkajšnje akademsko okolje je upravičeno med najbolj uglednimi na svetu, pa sem bila že na več univerzah v tujini. Marsikje ustvarijo stimulativno okolje za raziskovanje, tukaj pa je poskrbljeno za študente celostno. Način študija je drugačen kot pri nas. Manj je klasičnih predavanj, Oxford slovi po 'tutorials', poučevanju v manjših študijskih skupinah. Študenti se vnaprej pripravijo na neko temo, napišejo eseje in na srečanjih debatirajo, kako bi bilo bolje urediti določene zadeve. Temeljna načela in pravila morajo razumeti in znati uporabiti v praksi.

"Danes vem, da nobena odločitev ni usodna"
Doktorskega študija najprej nisem nameravala opravljati v tujini, načrtovala sem sodniško pripravništvo, pravosodni izpit in neko standardno pot. Najprej sem nekaj mesecev preživela na Sodišču EU v Luxembourgu kot pripravnica sodnika Marka Ilešiča in nato pri dr. Verici Trstenjak kot pravna svetovalka. Zaradi štipendije javnega sklada Ad futura, ki sem jo prejemala na Oxfordu, sem se morala vrniti v Slovenijo, a želene službe nisem dobila, saj v javnem sektorju niso zaposlovali. Pripravništvo sem dokončala na Višjem sodišču v Ljubljani in se že vmes prijavila na doktorat na Oxfordu. Projektno sem še naprej sodelovala tudi z dr. Trstenjakovo na Dunaju, tam sem se celo zaposlila. Takrat sem bila stara 25 let in nisem vedela, kako naj se odločim glede svoje karierne poti. Ko me študentje zdaj sprašujejo o mojih izkušnjah, jim povem, da nobena odločitev ni usodna, takrat pa tega nisem videla tako. Zdelo se mi je, da izgubljam čas v primerjavi s kolegi, ki so skoraj že opravili pravosodni izpit. Danes ne morem verjeti, kako sem razmišljala. Seveda mi ni niti malo žal.

Ste med študijem čutili razlike med študenti iz različnih okolij, z različnim predznanjem ali statusom?

„Na Oxfordu na več nivojih spodbujajo druženje, zato mogoče nimaš občutka izključenosti. Si član akademskega kroga na fakulteti in obenem član kolidža, ki je pomemben za organizacijo življenja: bivanje, prehranjevanje, družabno življenje. Na kolidžu so pomešani študenti različnih fakultet, je hkrati študentski dom in izobraževalna ustanova, zlasti na dodiplomski ravni. Vseh kolidžev je 39, razlikujejo se po cenah in možnostih, ki jih ponujajo študentom. Bogatejši kolidži imajo nižjo najemnino, dajejo študentom več denarja za knjige, obiske konferenc in izmenjav, imajo boljše profesorje. Pred odhodom na magisterij vsega tega nisem vedela, ampak očitno sem dobro izbrala, kajti za doktorat sem se vrnila na isti kolidž. Danes je na voljo veliko več informacij, obstaja tudi društvo oxfordskih Slovencev, saj je prav po zaslugi Ad future slovenskih študentov na Oxfordu več kot iz vseh drugih držav nekdanje Jugoslavije skupaj.“

Če si imel krizo ali je bil kulturni šok prevelik, si se torej lahko nekomu zaupal.
 

Pa ste doživeli kulturni šok?

„Vsekakor. Na začetku se ti vse zdi super, čez nekaj tednov pa se pojavi faza, ko ti gre vse na živce, celo malenkosti – ključavnice, pipe pri umivalnikih. Po drugi strani pa je bilo akademsko okolje vedno vzorno, način njihovega dela doma pogrešam. O svojem delu ne morem debatirati z veliko ljudmi v Sloveniji, ker se jih malo ukvarja s tem področjem. V Oxfordu sem avtomatsko imela dostop do večjega števila idej, raziskav, dobila več komentarjev ljudi z mojega področja dela. Zato o svojem delu še vedno veliko debatiram s kolegi iz tujine, pač po internetu in videotelefoniji. Sploh kadar imam veliko dela, je to najboljši način, da se seznanim z novostmi.“

Ste to strast do prava začutili že v srednji šoli ali se je razvila med študijem?

„Težko odgovorim, kako se je začelo. Dejansko me zanima, kar počnem, fino se mi zdi, če lahko posredujem svoje znanje naprej. Občutek imam, da lahko na nekaj vplivam, vsaj zdi se mi, da v Sloveniji akademska srenja lahko vpliva na oblikovanje zakonodaje, na sodno prakso, tudi na javno mnenje. Tudi novinarji se z vprašanji obračajo na stroko, kar v tujini ni pravilo. V Veliki Britaniji so celo mainstream mediji malo senzacionalistični. Moji profesorji na Oxfordu, ki so v akademskem svetu zvezde v svetovnem merilu, bentijo, ker se njihov glas ne sliši. Zdi se mi, da smo v Sloveniji bolj upoštevani.“

Lani ob prejemu nagrade za mlado pravnico leta, ki vam jo je podelila Zveza društev pravnikov Slovenije, ste v intervjuju za Večer upali, da bo katera vaša prihodnja nagrada reflektirala dejstvo, da želite znanje približati ljudem, prispevati družbi. Zakaj se vam to zdi pomembno?

„Predvsem zato, ker je ključno, da so ljudje na splošno seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. Tako bomo kot družba v celoti delovali bolje, saj ne bo toliko sporov. Vsaka regulativa ima svoj namen. Varstvo delavcev, varstvo potrošnikov, pravo družb, pravo intelektualne lastnine – vse je sprejeto z določenim namenom, zato morajo biti ljudje o tem obveščeni.“

Zdi se mi, da še vedno velja rek V znanju je moč, kdor ima več informacij, lahko razpolaga z njimi in ima višjo kakovost življenja.
 

Torej se prebivalci Slovenije ne zavedamo dovolj svojih pravic? Kje smo po vašem mnenju zaradi tega lahko prikrajšani?

„Vsekakor v razmerjih, v katera vstopamo kot šibkejše stranke, ko je na drugi strani nekdo v pogodbenem razmerju močnejši. To so delovnopravna razmerja med delavcem in delodajalcem, potrošniška razmerja med potrošnikom in prodajalcem, med najemodajalcem in najemnikom, tudi v razmerju državljana proti državi. V kateremkoli postopku smo, delovnopravnem, potrošniškem, upravnem, se moramo zavedati svojih pravic, da jih lahko uspešno uveljavljamo.“

Kolikor poznate zgodovino prava EU, menite, da se je na tem področju kaj spremenilo?

„Spremenil se je predvsem socialni vidik pa s tem povezano varstvo človekovih pravic. Pred 60 leti, na začetku evropskih integracij, je bilo to ekonomsko združevanje. Namen Evropske gospodarske skupnosti je bil prosti pretok štirih svoboščin oziroma ekonomskih faktorjev: blaga, storitev, delovne sile in kapitala. Delavec je bil dejansko obravnavan zgolj kot proizvodni faktor. V 60. in 70. letih je v ospredje stopil delavec kot človek, začele so se sprejemati direktive na tem področju. V tistem času se je začelo bolj razvijati tudi potrošniško pravo. Če primerjamo EU danes s prvotno integracijo, se je marsikaj spremenilo.“

Čeprav zakoni na papirju ne veljajo zmeraj tudi v praksi, kajne? Običajni državljani Slovenije imamo vtis, da se je naš položaj od leta 1991 celo poslabšal.

„Najbrž mislite z vidika socialne države. Toda če se primerjamo denimo z Veliko Britanijo, jemljemo za samoumevne nekatere pravice, ki so pravzaprav privilegij. Tam so presenečeni, kako dolgo traja pri nas plačana porodniška, da imamo brezplačne šole ipd. V Angliji veliko stane, če hočeš otroka poslati v šolo, s katero bo imel zagotovljeno pot v dobro prihodnost. Pri nas se socialne razlike sicer povečujejo, toda vseeno niso takšne kot na primer v Veliki Britaniji, tudi socialna mobilnost je večja. To, kar se nam zdaj pri nas zdi slabše kot pred letom 1991, načeloma ni posledica zahtev EU.“

Mislila sem na zaposlitveno situacijo: nismo poznali toliko zaposlitev za določen čas, prekarnega dela, zahteve po odpiranju s.p.-jev. Je to posledica prilagajanja regulativi EU ali si slovensko gospodarstvo zakonodajo razlaga malo po svoje?

„Dejansko je v EU na neki točki bil poudarek na 'flexicurity', torej na večji fleksibilnosti na trgu dela. Vendar ta izraz vsebuje tudi 'security', varnost, ki pa jo je mogoče doseči zgolj v situaciji, ko ni pomanjkanja dela. Ko izguba službe ne pomeni eksistenčne ogroženosti. Kadar je država v krizi, nastane problem, če se podjetja naslanjajo na pogodbe za določen čas. Vprašanje je, ali je praksa skladna z zakonodajo. Ta nalaga omejitve pri zaposlovanju za določen čas, kar bi morala nadzorovati inšpekcija. Nadzor je pogosto pomanjkljiv bodisi ker ni prijave (zaradi slabe ozaveščenosti prebivalcev o njihovih pravicah) bodisi zaradi pomanjkanja osebja.

V že omenjenem intervjuju ste dejali tudi, da je na slovenskih sodiščih veliko tožb, ker je dostop do sodišč razmeroma enostaven. Je to v tujini drugače?

„Tudi to je deloma povezano z ozaveščenostjo prebivalcev. Če bi se ljudje znali pravočasno postaviti zase, bi to sililo vse, ki vstopajo v razmerja s pozicije moči, da bi bolj spoštovali pravila, zato bi bilo manj kršitev.“

Poznate morda statistične podatke, katerih tožb je v Sloveniji več, fizičnih oseb proti pravnim osebam ali fizičnih oseb med seboj?

„Natančno jih ne poznam, ker se pri nas ne vodi tako podrobna statistika, recimo ni posebnih podatkov o potrošniških sporih. Menim pa, da imamo v primerjavi s tujino veliko tožb za majhne zneske. Kot pripravnica na sodišču sem bila včasih presenečena, ko so se ljudje tožili za sto evrov.“

Bi bilo mogoče take zadeve rešiti z mediacijo?

„Po mojem bi. Ampak ljudje radi dokažejo svoj prav. S tem pa smo spet pri ozaveščenosti. Ne razmišljamo o tem, da je mogoče spore reševati tudi drugače, da kompromis ne pomeni poraza.“

In kako doseči večjo ozaveščenost ljudi?

„Pri tem imamo največjo odgovornost stroka in novinarji. Vendar ima stroka omejene možnosti razglašanja svojih pogledov v širši javnosti. Toda večina naših raziskav se financira iz javnih sredstev, zato je škoda, da ljudje ne bi bili obveščeni o novih znanstvenih spoznanjih.“

 
Vir: https://www.vecer.com/vec-informacij-pomeni-visjo-kakovost-zivljenja-10104648
Avtor besedila: Barbara Gavez Volčjak