Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 48

Prof. dr. Boštjan Brezovnik o spornih hčerinskih družbah javnih podjetij, 12. maja 2019

Datum objave: 13.05.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

V Prvem dnevniku na RTV SLO prof. dr. Boštjan Brezovnik o spornih hčerinskih družbah javnih podjetij v Mariboru.

Prof. dr. Brezovnik: "Z izgovorom, da javna podjetja ne morajo opravljati klasičnih gospodarskih dejavnosti", so hčerinska podjetja ustanavljali kot po tekočem traku...

Celoten prispevek si lahko ogledate >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večerovem Pogledu o cenovni diskriminaciji, 24. aprila 2019

Datum objave: 25.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Vabljeni k branju prispevka red. prof. dr. Janje Hojnik v Večerovi rubriki Pogled z naslovom "Je prav, da Staršani smučajo na Pohorju ceneje kot občani Markovcev?".

Profesorica dr. Hojnik: "Občina Bovec je bila v okviru alternativnega reševanja sporov v EU (Solvit) opozorjena, ker je slovaškim in madžarskim podjetjem za rafting zaračunavala višje pristojbine za dostop do Soče kot slovenskim podjetjem. Hrvaško je poleti 2016 opozorila Evropska komisija, ker je nerezidentom zaračunavala (veliko) višje cene za ribiške dovolilnice kot rezidentom. Pa prakso Disneylanda, ki družinam iz različnih držav članic ponuja različne cenovne pakete družinskih vstopnic v Disneyland Paris."

Red. prof. dr. Janja Hojnik: "Sama se ne strinjam, da je prav, da so vse te prakse prepovedane s pravom EU. Sploh ko gre za zasebne subjekte, ki nimajo prevladujočega položaja na trgu, ampak so le eden od mnogih ponudnikov, med katerimi lahko potrošniki izbiramo, menim, da takšna prepoved nesorazmerno posega v svobodno določanje cen, ki je eden od elementov pogodbene svobode."

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Jurij Toplak o izpodbijanju pravilnosti županskih volitev in volitev v mestni svet, Večer, 17. aprila 2019

Datum objave: 18.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Bo upornik Vili Kovačič zrušil še ljubljanskega župana Jankovića?

"Takšen je standard v Evropi: če kampanja ni poštena, se glasovanje razveljavi," za Večer komentira sklep ustavnega sodišča ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, "saj to utrjuje zaupanje ljudi v poštenost volitev." 

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Jurij Toplak na 24.com o tem ali bo ustavna pritožba Vilija Kovačila s položaja odnesla Zorana Jankovića, 17. aprila 2019

Datum objave: 18.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Bo Vili Kovačič z ustavno pritožbo zrušil ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Ljubljančani pa bodo morali znova na volitve? Županu Kovačič očita zlorabo javnih sredstev za svojo volilno kampanjo, ustavni pravnik Toplak pa meni, da je verjetnost, da bo Kovačič s pritožbo uspel, že sedaj 60-odstotna.

"Njegovi argumenti v tej ustavni pritožbi so približno taki, kot so bili lani v zvezi z referendumom o drugem tiru, ko je uspel. In takšna odločitev bi bila tudi v skladu z evropskimi standardi – če je bila kampanja nepoštena, da se glasovanje razveljavi," še dodaja Toplak.

Celotno vsebino si oglejte in preberite >>tukaj<<.

To se okoli 3,8 milijona evropskim priseljencem obeta po brexitu, Večer, 15. aprila 2019

Datum objave: 16.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Na Pravni fakulteti v Mariboru je danes o brexitu in prihodnosti EU predavalo šest izjemnih pravnih strokovnjakov iz domovine in tujine.

Naslova konference sta bila pravzaprav dva, namreč: Brexit in po njem ter Prihodnost socialnega tržnega gospodarstva EU. Prorektorica UM prof. dr. Janja Hojnik je v Maribor zvabila šest odličnih predavateljev iz domovine in tujine. Konferenco sta z uvodnimi nagovori odprla rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je poudaril, da evropske družbe ne moremo graditi, če se ne zavedamo, da je "odgovornost pred pravicami, sploh ker je v EU opaziti rast plemenskega sindroma", in dekanja fakultete Vesna Rijavec, ki je dodala "da se je še zmeraj treba zavzemati za družbene pridobitve iz preteklosti, saj nam niso zajamčene".

V kampanji za brexit so zlorabili temo priseljevanja

Še najbolj se je prvemu naslovu približala predavateljica iz univerze v Cambridgeu Catherine Barnard. Povedala je, da je na referendumu o brexitu pred skoraj tremi leti prevladala tema priseljevanja. To so angleški tabloidi grdo zlorabili. Njihove naslovnice so bile polne ekscesnih imigrantskih zgodb, od tega, ali bodo na Otoku kmalu "preplavljeni" s priseljenci, do tega, kako skoraj pol milijona nekdanjih Vzhodnoevropejcev izkorišča britanski socialni sistem, kar je bil pravzaprav citat tedanjega premiera Davida Camerona.

Paradoks po njenem je, da je bila Velika Britanija leta 2004 zagovornica širitve EU na jug in vzhod in v nasprotju z Avstrijo ali Nemčijo ni zahtevala prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile. Nato je razložila, kaj se okoli 3,8 milijona evropskim priseljencem obeta po brexitu. Predvsem je v ospredju pravica bivanja, ki naj bi bila garantirana tistim, ki so v Veliki Britaniji že pet let. Toda mnogi bodo imeli težave z dokazovanjem, da so v tej državi že študirali. "Svoboda gibanja bo eliminirana po koncu prehodnega obdobja, ki ga lahko zavoljo sedanjih zamud z brexitom predvidevamo v letu 2022."

V Veliki Britaniji je vizumski sistem eden najdražjih na svetu. "Tuji delavec, ki bi k nam s seboj želel pripeljati tudi zakonca in dva otroka, bi delodajalca v naslednjih petih letih stal okoli 17 tisoč funtov, torej 19 tisoč evrov," je opozorila. Seveda bi po izteku prehodnega obdobja to morali plačati tudi za delavce iz EU. Na domovinskem uradu, ki je ena najmanj "prijaznih državnih služb pri nas", kot je videti zdaj, bodo "evropski" prosilci za pravico bivanja na Otoku morali plačati 65 funtov, čeprav naj bi to bilo po recipročnem dogovoru z Brusljem zastonj. "Pomislite, če gre za družino, koliko je to denarja, ne glede na to, da vlada zdaj obljublja, da bo to vsoto prosilcem po končanju postopka vrnila." Okrcala je še formular na 85 straneh, ki je tako zahteven, da je pred tednom dni zaradi napačne izpolnitve neki evropski profesor, ki že 20 let predava na britanskih univerzah, dobil negativni odgovor. "Kaj bo šele z drugimi ljudmi, ki niso tako izobraženi, ki so ranljivi, dementni, bolni, nepismeni ..."

Težave za britanske državljane v drugih državah EU

Dodala je še, da premierka Theresa May spričo brexita najbolj triumfira prav zavoljo konca svobode gibanja, češ, Velika Britanija si bo kasneje izbirala priseljence zgolj med dovolj izobraženimi. To se zdi Barnardovi še posebej kratkovidno, saj vendar dežela potrebuje tudi nižje kvalificirano delovno silo. Je pa povedala tudi, da britanski državljani, ki zdaj recimo živijo v Franciji, po brexitu ne bodo mogli več svobodno menjati prebivališča in se preseliti v drugo državo EU, recimo v Španijo.

Stephen Weatherill z oxfordske univerze se je tako kot Peter Grilc z ljubljanske Pravne fakultete osredotočil na problem prostega gibanja v EU in se vprašal, ali to postaja vse bolj sankcionirano oziroma omejevalno zavoljo takšne politične volje v državah članicah. Na neki način je temu pritrdil, vendar opozoril, da se tako ohranjajo posebnosti držav članic. Oba, torej tudi Grilc, sta šla skozi znamenite primere sodišča EU. Denimo Dijon, Schmidberger in Omega, kjer je sodišče dalo prav nacionalnim posebnostim. Toda v primeru Viking Line, ki so ga za preselitev zavoljo nižjih stroškov delovne sile v Estonijo tožili finski sindikati, sta oba opozorila, da so delavci tožbo izgubili. A take sodne prakse je vse manj, sta ugotavljala.

V popoldanskem panelu so nastopili še Miguel Poiares Maduro z Evropskega univerzitetnega instituta, Rajko Knez s slovenskega ustavnega sodišča ter Marko Ilešič, ki je že petnajst let naš sodnik na Sodišču EU.
 

Vir: Večer, To se okoli 3,8 milijona evropskim priseljencem obeta po brexitu, Avtor: Boris Jaušovec

Prof. dr. Janja Hojnik za Večerno branje o (Ra)združenih državah Evrope, 10. aprila 2019

Datum objave: 12.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

"Med zagovorniki britanskega izstopa iz EU je še danes na vsakem koraku zaznati spomin na tiste slavne čase, ki naj bi jih Brexit menda prinesel nazaj."

The Guardian je imel 1. januarja 1973 na prvi strani članek z naslovom: "Smo notri – a brez ognjemetov."

"Če Britanci niso z ognjemeti vstopili v EU, ne bom presenečena, če bodo ognjemeti spremljali njihov izstop. A bolje, da se razidemo z ognjemeti kot z vojno, kot je to bilo običajno ob razdružitvah držav v preteklosti. Evropa se morebiti le počasi uči iz zgodovine."

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Doc. dr. Miha Šepec v Večeru o primeru Šiško in dometu svobode govora, 5. aprila 2019

Datum objave: 05.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Docent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Miha Šepec o primeru Andreja Šiške, na prvi stopnji obsojenega za kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), je prvi primer take obsodbe v Republiki Sloveniji.

Doc. dr. Šepec: Obsodba v primeru Šiško je tipičen primer omejitve svobode govora na račun državne varnosti in njene ozemeljske celovitosti.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Tomaz Keresteš v Večeru o uporabi umetne inteligence pri sojenju, 30. marca 2019

Datum objave: 05.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Že davnega leta 1897 je O. W. Holmes Jr., ameriški pravni teoretik in sodnik, zapisal, da pravo zanj predstavlja zgolj napoved o tem, kako bodo odločila sodišča.

Danes UI še ni sposobna replicirati človeškega uma in nadomestiti človeka v procesu odločanja. Lahko pa ustvari odlične podporne sisteme, ki pravnikom pomagajo pri analizi primerov in odločanju.

Nekateri celo opozarjajo, da je prihodnost črna, saj bodo človeške pravičnosti deležni le še bogati, preostali pa se bodo morali zadovoljiti z algoritimično pravičnostjo. Tipičen primer takšne algoritimične storitve je na primer DoNotPay bot (www.donotpay.com/parking), ki prebivalcem različnih mest po svetu pomaga v primeru prekrškov zaradi napačnega parkiranja.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Jurij Toplak v Večeru o obveznem in absolutnem prednostnem glasu, 14. marca 2019

Datum objave: 15.03.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Vodilni pravniki s področja volilnega prava pišejo predsedniku republike Borutu Pahorju o spremembah volilne zakonodaje, za katero je decembra lani ustavno sodišče odločilo, da ni skladna z ustavo.

Dr. Jurij Toplak, dr. Franc Grad, dr. Ciril Ribičič, dr. Saša Zagorc in dr. Igor Kaučič so kot vodilni slovenski pravniki za področje volilnega prava podpisani pod ustavnopravna izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodiča številka U-I-32/2015.

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru o morebitnem odvzemu državljanstva borcem, ki so se borili na strani islamske države in njihovim družinam z naslovom Država ni golf klub, 13. marca 2019

Datum objave: 14.03.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

"Država ni golf klub, ki lahko tiste, ki po igrišču nevarno mahajo s palicami, izključi iz kluba, ampak mora ustrezno skrbeti za dobre in slabe državljane, predvsem pa preprečevati, da bi slabi škodovali dobrim, ne pa svojih nevarnih državljanov naprtiti nekim drugim državam."

"Zato mislim, da gre v takih primerih za arbitrarni odvzem državljanstva, ki je v nasprotju s 15. členom Splošne deklaracije o človekovih pravicah."

"Tudi med Slovenci smo imeli sirskega borca. Zakaj bi njemu vzeli slovensko državljanstvo, če ga najhujšim morilcem nismo? Smo Metoda Trobca peljali na mejo in ga izgnali?"

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v časniku Večer o odhajanju delovne sile, 26. februarja 2019

Datum objave: 27.02.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

"Naj gredo, bodo že prišli drugi"
Prof. dr. Janja Hojnik: "Na Ptuju, kjer sem doma, je bil še nedavno sredi mesta postavljen velik plakat s ponudbo za delo slovenskim negovalkam in medicinskim sestram v Avstriji, medtem ko številne družine svoje starejše sorodnike vpisujejo v zasebne domove za ostarele na hrvaški strani meje. Ti obmejni domovi prispevajo drobtinice k temu, da je izseljevanje ljudi iz hrvaških regij, ki mejijo na Slovenijo, med najnižjimi na Hrvaškem, medtem ko se drugod po državi dogaja pravi eksodus."

Očitno torej danes za delo sposobni migrirajo proti severu, za delo nesposobni pa proti jugu EU.

Kmetje so nekoč dobro vedeli, kaj se zgodi, če zaradi zadrtega očeta odidejo vsi potomci s kmetije. Kako da tega ne vemo danes?


V okoliščinah, ko se trg delovne sile po Evropi krči in mladi odhajajo v druge države članice Evropske unije, kjer dobijo višje plače in boljše delovne razmere, je zasebni sektor fleksibilen, iskanim kadrom viša plače in izboljšuje delovne razmere. Kaj pa javni sektor? Vse bolj očitno postaja, da čeprav je bil javni sektor zaradi stabilnosti zaposlitve tradicionalno med kadri zaželen, rigidnost plačnega sistema, ki v njem velja, danes močno ogroža številne stebre tega sistema.

Za to lahko krivimo Evropsko unijo, ki zagotavlja svobodo gibanja delavcev. Ta svoboda je bila postavljena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v tedanjih državah članicah Evropske gospodarske skupnosti, ki so v času povojne obnove imele visoko gospodarsko rast (tako visoko, da se je v šestdesetih letih za članstvo odločilo celo evroskeptično Združeno kraljestvo), močno primanjkovalo delovne sile. Ne samo, da je Nemčija tako želela s pravili Evropske skupnosti priti do delavcev, ki niso mogli najti dela na jugu Italije, vse tedanje države članice so bile zelo odprte tudi za jugoslovanske delavce pa tudi za delavce iz njihovih kolonij in drugih predelov sveta. Danes se dogaja podobno, vsaj za določene poklice.

Za javni sektor pri svobodi gibanja sicer obstajajo določene izjeme. Pogodba o delovanju EU državam članicam omogoča, da določene poklice pridržijo lastnim državljanom. To velja denimo za sodnike, vojake, policiste in uradnike, ne pa tudi za tiste, ki ne izvršujejo javne oblasti, kot so kuharji v vojski, čistilke pri policiji, tudi ne za učitelje, zdravnike in medicinske sestre. A zaradi spremenjenih razmer na trgu dela se države članice danes odrekajo tudi pravici pridržanja prve skupine poklicev domačim državljanom. Nemčija denimo v zadnjem času intenzivno diskutira o tem, da bi svojo vojsko (Bunderswehr) odprla tujim državljanom. Kdo od mladih bo izbral službo v Slovenski vojski za 600 evrov plače, če mu bo Nemčija za isto delo ponujala nekajkrat višjo plačo? A naj vojak raje dela 40 let v Sloveniji kot 10 let v Nemčiji za isto skupno plačo?

Vsak dan v medijih spremljamo zgodbe o odhodih zdravnikov v tujino. Kjer gre za težko nadomestljive specialiste, denimo kardiologov, je udarec za naše javno zdravstvo zelo neposreden. Tudi pomanjkanje nekaj sto ginekologov je zelo resen problem. Vse bolj akutna je tudi situacija med negovalci in medicinskimi sestrami. Ko to pišem, medicinska sestra na televiziji opozarja, da se bomo morali privaditi, da bomo svoje onemogle svojce negovali kar sami. Smo jih pripravljeni? Na Ptuju, kjer sem doma, je bil še nedavno sredi mesta postavljen velik plakat s ponudbo za delo slovenskim negovalkam in medicinskim sestram v Avstriji, medtem ko številne družine svoje starejše sorodnike vpisujejo v zasebne domove za ostarele na hrvaški strani meje. Ti obmejni domovi prispevajo drobtinice k temu, da je izseljevanje ljudi iz hrvaških regij, ki mejijo na Slovenijo, med najnižjimi na Hrvaškem, medtem ko se drugod po državi dogaja pravi eksodus.

Očitno torej danes za delo sposobni migrirajo proti severu, za delo nesposobni pa proti jugu EU. Pred nekaj leti sem na avstrijskem radiu poslušala novice, da jim močno primanjkuje učiteljev matematike, danes pa že berem, da zaradi odhoda številnih madžarskih učiteljev v Avstrijo ponekod na Madžarskem matematiko in naravoslovje poučujejo kar učitelji umetnosti.

Ravnateljica mariborske univerzitetne knjižnice zaman išče računalniškega strokovnjaka, saj ji je dosedanji pobegnil v veliko podjetje v Avstrijo. Od univerze pričakujemo, da bo obdržala doktorje računalništva na delovnih mestih asistentov za 900 evrov plače. Tem ni treba v Avstrijo, z doktoratom iz računalništva, elektrotehnike in podobnih disciplin lahko mlad strokovnjak danes tudi v Mariboru dobi 3000 evrov in več neto plače. Majhen odsev podatka Evropske komisije, da bo v Evropski uniji zaradi digitalizacije gospodarstva samo do leta 2020 primanjkovalo 800.000 računalniških strokovnjakov.

Ali slovenska politika razmišlja, kateri naš doktor medicinskih ali inženirskih znanosti, z izvirnimi dognanji denimo na področju oči, srca ali računalniškega programiranja, ki so zanimiva za priznane tuje znanstvene revije (take objave namreč pričakujemo od raziskovalcev na univerzi), bo delal na slovenski univerzi kot docent za 1400 evrov plače, če mu zdaj že Kitajci ponujajo 50.000 evrov letno samo za to, da ob objavi za svojim imenom pripiše njihov inštitut?

Pojavljajo se seveda zamisli o tem, da bi strokovnjakom, ki nam jih primanjkuje, prepovedali odhod iz Slovenije. A tudi tukaj, tako kot pri mesu, pozabljamo na pravila enotnega trga. Če smo v bivšem režimu ljudem odvzeli potne liste in jim tako (vsaj poskušali) preprečiti odhod, to danes ni v skladu s svobodo gibanja po EU. Zamisli o tem, da bi mladim, ki študirajo na madžarskih univerzah, prepovedal odhod v tujino ali pa jim vsaj naložil visoko odškodnino za stroške šolanja, je imel madžarski predsednik vlade Viktor Orban.

Če ne bi slovensko prebivalstvo v celoti predstavljalo zgolj kaplje (velikosti 0,4 odstotka) v celotnem prebivalstvu EU, bi lahko morda kaj rešili s tem, ko bi močno zmanjšali število vpisnih mest na univerzah za smeri, kjer diplomanti ne dobijo zaposlitve, in povišali vpisna mesta za poklice, v katerih nam primanjkuje strokovnjakov. Preusmerimo filozofe na medicino in računalništvo. A ne da obenem izboljšamo plače in delovne razmere v Sloveniji, bi s tem ob odprtem trgu EU zgolj izobrazili več iskanih kadrov za sever Evrope. Minister je glede zdravnikov izjavil, da naj slovenski zdravniki kar gredo, saj bodo prišli drugi. Če zanemarimo (nezanemarljiv!) problem komunikacije slovenskih pacientov z makedonskimi in libanonskimi zdravniki, je na mestu vprašanje: a bomo za vse prej omenjene poklice rekli, naj gredo, ker bodo že prišli drugi? Od kod neki? Iz Bolgarije? Ali pa bomo v Slovenski vojski zaposlovali hrvaške državljane? In le kaj naj bi iskane strokovnjake iz Bolgarije in hrvaške vojake ustavilo v Sloveniji, da ne bodo tudi oni odšli v Avstrijo in Nemčijo?

Kmetje so nekoč dobro vedeli, kaj se zgodi, če zaradi zadrtega očeta odidejo vsi potomci s kmetije. Kako da tega ne vemo danes?


Vir: https://www.vecer.com/vecerno-branje-naj-gredo-bodo-ze-prisli-drugi-6667524

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih o vračanju evropskih borcev iz Sirije, 19. februarja 2019

Datum objave: 21.02.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Vabljeni k ogledu Odmevov na temo ali bo islamska država dokončno poražena? Civilisti zapuščajo območje spopadov na vzhodu Sirije, Trump pozval evropske države, naj sprejmejo svoje državljane, evropske države pa si glede tega niso edine.

V živo se je iz mariborskega studia javila prof. dr. Janja Hojnik.

Celotno oddajo si oglejte >>tukaj<<.

Zasl. prof. dr. Silvo Devetak v oddaji Dober večer, Televizija Maribor, 21. januarja 2019

Datum objave: 28.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Gost oddaje Dober večer je dr. Silvo Devetak, ki je najpomembnejši del svoje akademske kariere posvetil zaščiti človekovih pravic, narodnostnim, etničnim in drugim manjšinam. Odnose med Ukrajino in Rusijo, migracije, pretok delovne sile, medverske odnose, spoštovanje človekovih pravic in prava v državah jugovzhodne Evrope, je raziskoval že na prelomu tisočletja, ko ni bilo sirskih beguncev, in si politične elite niso belile glave z naraščajočo popularnostjo radikalnih idej ali jezo delavskega in nižjih slojev srednjega razreda. Kje smo danes, in kaj smo spregledali?
Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved.

Vabljeni k ogledu oddaje!

Vir: https://www.rtvslo.si/tvmaribor/oddaje/919

Predstavitev Leksikona filozofije ddr. Antona Stresa, med sogovorniki tudi prof. dr. Tomaž Keresteš, Večer, 23. januarja 2019

Datum objave: 28.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor je bila dne 23. januarja 2019 predstavitev Leksikona filozofije ddr. Antona Stresa, ki vsebuje več kot 2400 gesel za vstop v filozofijo. Pod organizacijo predstavitve tega ambicioznega knjižnega projekta so se podpisali Univerzitetna knjižnica Maribor, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Enota v Mariboru, Pravna fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Celjska Mohorjeva družba. Sogovornik na dogodku je bil tudi izr. prof. dr. Tomaž Keresteš s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Več si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Borut Holcman v Prvem dnevniku o obnovi sodnega stolpa na Lentu, 19. januarja 2019

Datum objave: 21.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Prof. dr. Borut Holcman s Pravne fakultete Univerze v Mariboru o sodnem stolpu na Lentu v Mariboru: "Po vseh pravilih in standardih kakor jih poznamo v Evropi z vidika pravne zgodovine, se v prostoru, kjer je bil prisoten samostan oz. kjer je bila prisotna Cerkev, nikoli ni šlo za prostor, kjer bi nekoga obsojali,..."

Celotno vsebino si lahko ogledate >>tukaj<<.

20. Bob leta 2018 v rokah zmagovalke prof. dr. Verice Trstenjak

Datum objave: 21.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

V Večeru, Verica Trstenjak: Imamo nalogo, da se oglasimo in kritiziramo, 19. januar 2019

Po podelitvi Boba leta je letošnja dobitnica Verica Trstenjak povedala, kaj ji nagrada pomeni in tudi, zakaj meni, da je treba kritizirati politiko.

Za Večer je dr. Verica Trsternjak povedala, da ima njen bob sporočilno vrednost politikom. "Da je njihova naloga izboljšati položaj Slovenije. Delati za dobro vseh državljanov, seveda ta moj konkretni bob pa, da je treba pripraviti pogoje za vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine. Za motiviranje mladih ljudi, da si bodo pridobivali nova znanja, da bodo konkurenčni. Politiki morajo prevzeti to odgovornost, zato, da bo boljše vsem nam državljanom v Sloveniji in seveda naši domovini".

"Nagrada me samo opogumlja v tem, da se bom še nadalje oglašala, kadar se bodo zgodile kršitve prava, moralnih in drugih vrednot na takšni stopnji, da se bo treba oglasiti," je pojasnila.

Na koncu pa je še dodala, da se morajo tisti, "ki nam je dana ta možnost, imamo nalogo, da se oglasimo in da kritiziramo ter povemo politikom, kaj je narobe, kaj je prav in kako naj bi bilo prav."

Več preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru o nespoštovanju arbitražne odločbe o meji, 12. januarja 2019

Datum objave: 14.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Red. prof. dr. Janja Hojnik je v Večeru komentirala slovensko tožbo proti Hrvaški glede nespoštovanja arbitražne odločbe o meji pred Sodiščem EU.

"Hrvaški odgovor na slovensko tožbo v postopku ničesar ne spreminja. Hrvati so razumljivo iskali argumente v svojo korist, kar pa ne pomeni, da bo Sodišče EU sledilo njihovim argumentom," dosedanji in prihodnji potek postopka pred Sodiščem EU komentira dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Hojnikova meni, da je Slovenija tožbo dobro utemeljila: "Vemo tudi, da se je s slovenskim stališčem strinjala pravna služba Evropske komisije, tako da menim, da bo treba sedaj predvsem počakati na nadaljnje informacije iz Luksemburga."

Največja hrvaška skrb je, da bi Sodišče EU v zadevi odločilo v prvi polovici leta 2020, ko Hrvaška predseduje Svetu EU

Celoten tekst na https://www.vecer.com/neodzivanje-na-vse-kar-pride-s-hrvaskega-6643321.