Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 59

Red. prof. dr. Janja Hojnik

Datum objave: 17.05.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Profesorica evropskega in mednarodnega prava dr. Janja Hojnik je v nedeljo, 9. maja 2021, skupaj z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in županom Mestne občine Maribor nastopila v oddaji OMIZJE: KAJ NAM POMENI EVROPA? na TV Maribor.

Na ta dan smo počastili Dan Evrope, danes v njej želimo slaviti mir, blaginjo, vladavino prava, svobodo gibanja in druge vrednote, ki nas združujejo. Kaj nam, torej, pomeni Evropa, kam se želimo umestiti in kaj pričakujemo od življenja v tej skupnosti?

Vabljeni k ogledu.

Red. prof. dr. Janja Hojnik o izgubljeni tožbi Slovenije proti Hrvaški glede Ljubljanske banke, 16. decembra 2020

Datum objave: 23.12.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete UM v Odmevihdne 16. decembra 2020 o tem, da je Evropsko sodiške nepristojno za spor s Hrvaško.
Celoten prispevek si oglejte na tej povezavi (od 3'15 minute dalje).
 
Na Radiu Slovenija v Dogodki in odmevi glede izgubljene tožbe Slovenije proti Hrvaški glede Ljubljanske banke (od 10'40).
Prispevku prisluhnite tukaj.
 

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je razsodil, da sodišče ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Odločitev je dokončna. Več o tem tukaj.

Profesorica prava EU-ja na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik je za STA dejala, da je bila sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, pričakovana. Vsebinsko pa se z njo ne strinja povsem.

Več na STA oz. celotno vsebino si je mogoče prebrati na Ius - info.

O temu tudi na 24 ur ter v osrednji informativni oddajo RTV SLO Dnevnik (okoli 3'30).

 

Doc. dr. Petra Weingerl in doc. dr. Miha Šepec komentirala sodbo Vrhovnega sodišča RS glede oprostitve zagovornika legalizacije konoplje, Večer, 26. novembra 2020

Datum objave: 26.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Mariborskemu aktivistu Sanjinu Jašarju ne bo treba v zapor. Potem ko so višji sodniki oprostilno sodbo zanj in Tomaža Zagoršaka spremenili v obsodilno, je odvetnik slednjega o ponovni oprostitvi prepričal vrhovne sodnike.

 

Prof. dr. Janja Hojnik o novem pismu v Bruselj, Radio Prvi, 18. novembra 2020

Datum objave: 24.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je 17.11.2020 poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. V Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.

Celotni vsebini lahko prisluhnete >>tukaj<<.

 

Konec glasovanja. To je 10 najvplivnejših slovenskih pravnikov, Večer, 18. novembra 2020

Datum objave: 24.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Končano je že 20. vsakoletno izbiranje najvplivnejših slovenskih pravnikov po mnenju strokovne in splošne javnosti, akcija vodilnega pravnega portala Ius-Info. Najprej so zbrali 130 predlogov, nato pa v glasovanje ponudili top dvajseterico. Po oddanih več kot 5400 glasovih v online glasovanju (vsak glasovalec je lahko oddal izključno en glas) je deseterica naj pravnikov (po abecednem redu) za leto 2020 takšna: odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak, profesorja dr. Matej Avbelj, dr. Janja Hojnik, ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, sodnik mag. Martin Jančar, profesor dr. Marko Pavliha, sodnik Zvjezdan Radonjić pa še trije profesorji prava, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. Trije od desetih so z mariborske Pravne fakultete, eden je z zasebne Nove univerze.

Vir: https://www.vecer.com/slovenija/to-je-10-najvplivnejsih-slovenskih-pravnikov-10227469

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru s kolumno Naj živi Evropa, celina, ki jo poganjajo krize, 17. novembra 2020

Datum objave: 17.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik: "Kljub temu kotaljenju Evrope iz krize v krizo pa ji je potrebno priznati, da se – čeprav opraskana in raztrgana – iz kriz vedno znova izkoplje. Nacionalizmi in populizmi pljuskajo vanjo ves čas njenega obstoja, a potopijo je ne. Naj evropska ladja uspešno prepluje tudi to viharno zimo!"

Celotn vsebina dostopna tukaj.

Prof. dr. Jurij Toplak nastopil na univerzi Harvard, oktober 2020

Datum objave: 28.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovenija je z dvema postopkoma, ki zoper njo tečeta pred mednarodnimi organi, na očeh mednarodne pravne stroke. Postopka je profesor Jurij Toplak v četrtek predstavil na okrogli mizi pravne fakultete univerze Harvard.

Za ogled prispevka kliknite tukaj: Harvard Law School Project on Disability: Jurij Toplak, Disability Voting Law in Europe

Pri volitvah Evropskega parlamenta maja 2019 Slovenija v volilne imenike ni vpisala 2035 polnoletnih državljanov z intelektualno invalidnostjo, čeprav se je z ratifikacijo Mednarodne konvencije o pravicah invalidov zavezala, da bo volilno pravico priznala vsakemu polnoletnemu državljanu ne glede na invalidnost. 

 

Več na: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/272842

Projekt PKP: Zaščita žvižgačev - od pravne ureditve do novinarske prakse, Radio Maribor, oktober 2020

Datum objave: 22.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Ena izmed bistvenih nalog današnjih žvižgačev je »žvižganje« preko medijev, ki opravljajo nalogo t. i. psov čuvajev. Žvižgači namreč opozarjajo na pomanjkljivosti v organizacijah in s tem usmerjajo k ustreznemu delovanju.

V projektu Whistle: Zaščita žvižgačev – od pravne ureditve do novinarske prakse, v okviru programa Po kreativni poti do znanja, so študenti Pravne fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru pod mentorstvom Jana Stajnka, Matije Stepišnika, doc. dr. Mihe Šepca in izr. prof. dr. Suzane Žilič Fišer raziskovali, kakšno varstvo uživajo žvižgači v Sloveniji in Evropski uniji. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Celotni vsebini prisluhnite >> tukaj <<.

Študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru Živa Šuta, ki je sodelovala pri projektu, meni, da je za demokratično družbo bistvenega pomena, da se žvižgače zaščiti. Povedala nam je, da je pomen varstva žvižgačev prepoznala tudi Evropska unija in da je Evropska komisija leta 2018 začela pripravljati Predlog direktive o zaščiti žvižgačev.

Besedilo: Lara Krneža, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope Aljaž Mejal, Nataša Rižnar

Vir: https://www.rtvslo.si/radiomaribor/radio-maribor/zascita-zvizgacev-od-pravne-ureditve-do-novinarske-prakse/539950

 

Doc. dr. Petra Weingerl o poročilu o vladavini prava v EU, Dnevnik, 30. septembra 2020

Datum objave: 01.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Doc. dr. Petra Weingerl o vsebini poročila o vladavini prava v EU in pomenu poročila za Slovenijo.

»Najresnejši pomisleki, ki so izpostavljeni tudi v skupnem sporočilu, se nanašajo na medije. Glede pravosodja pa poročilo ni alarmantno. Pri nas se včasih napačno reče, da bomo imeli težave zaradi napak v pravosodju, če bo mehanizem pravne države povezan z izplačevanjem evropskih sredstev. To ne drži. Za kaj takega bi morali imeti resne sistemske kršitve in ne zgolj pomanjkljivosti v posameznih primerih. Resnih sistemskih kršitev po poročilu sodeč pa v Sloveniji ni,« pravi Weingerlova.

Celotno vsebino si lahko preberete >> tukaj <<.

Doc. dr. Petra Weingerl o aferi Dieselgate, Dnevnik, 17. septembra 2020

Datum objave: 21.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovenski kupci še vedno brez odškodnin, država ni ukrepala.

Pet let po eni največjih afer v zgodovini avtomobilske industrije so slovenski kupci še vedno brez odškodnin, ki jih zahtevajo zaradi vgrajevanja goljufive programske opreme v Volkswagnove avtomobile. Nekateri opozarjajo, da je slovensko sodišče za kupce postavilo previsok dokazni standard, država pa zoper proizvajalca sploh ni ukrepala.

Dr. Petra Weingerl opozarja tudi, da v Sloveniji, kljub temu da gre za javni interes, zoper Volkswagen ni ukrepal noben državni organ. Niti tržni inšpektorat, ki je pristojen za sankcioniranje nepoštenih poslovnih praks.

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

45 let Univerze v Mariboru: Zaslužna profesorja postala Jana Goriup in Ludvik Toplak, Večer, 18. septembra 2020

Datum objave: 18.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovesnost ob 45. Dnevu univerze, s katerim se Univerza v Mariboru (UM) spomni svojih korenin in se pokloni izstopajočim posameznikom iz svoje sredine, je tokrat potekala v ožjem krogu nagrajencev in sodelavcev univerze, ki je letos ni zaznamoval le koronavirus, pač pa tudi izstrelitev njenega satelita v vesolje.

Častni doktor pa je na predlog Pravne fakultete šel v roke Avstrijca Wolfganga Jelineka; priznanje tudi slovenski alpski smučarki.

Seznam z imeni zaslužnih profesorjev se je letos podaljšal za dva imena. Na predlog Fakultete za zdravstvene vede je zaslužna profesorica poslej tudi Jana Goriup, na predlog Pravne fakultete pa je naziv pridobil tudi Ludvik Toplak, sicer nekdanji mariborski rektor, ki se je tudi zahvalil v imenu vseh prejemnikov nagrad. "Že 45 let univerza izpolnjuje svojo lokalno, nacionalno in mednarodno poslanstvo. To potrjujejo uspešni diplomanti v praksi, bibliografija in mednarodne lestvice univerz," je dejal in spomnil, da je UM nastala in rasla iz potreb gospodarstva.

Pogledati na drugo stran meje

Rektor Zdravko Kačič se je opravičil, ker je zaradi stika z okuženo osebo v samoizolaciji. Kot osrednja govornica je o priložnostih visokega šolstva v koronadobi na daljavo spregovorila Manja Klemenčič, ki na Univerzi Harvard predava sociologijo visokega šolstva in splošno edukacijo. Med drugim je povedala, da imajo zlasti diplomanti, ki iščejo prvo zaposlitev zaradi pandemije velike težave. "Zato je še toliko bolj pomembno, da našim študentom pomagamo razvijati tiste sposobnosti, veščine in uporabna znanja, ki jih bodo boljše pripravili na iskanje dela," je poudarila.

Osrednji namen Dneva univerze je, da se poklonijo izstopajočim posameznikom. Najvišje priznanje častni doktor je letos prejel Wolfgang Jelinek z Univerze v Grazu, ki je s svojim izkušnjami in akademskim delom pripomogel k mednarodni prepoznavnosti Pravne fakultete, svoje znanje pa je z veliko vnemo prenašal tudi na študente.

Povedal, je da se na UM dobro počuti zaradi prijaznih ljudi in vedoželjnih študentov. "Zanimata jih avstrijsko in evropsko pravo. Študentje majhnih držav morajo pogledati na drugo stran meje, študentom velikih narodov pa tega ni treba. V tem pogledu smo male države močne," je povedal novi častni doktor.

Nagrade in priznanja so podelili tudi študentom. Znak Leona Štuklja za izjemne športne dosežke je prejela alpska smučarka Meta Hrovat s Fakultete za organizacijske vede, plaketo Leona Štuklja pa nogometna ekipa Fakultete za varnostne vede. Listina za razvoj obštudijskih dejavnost je šla v roke Tjaše Heričko s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Listina za naj prostovoljca študenta Ivi Jajčevič z Medicinske fakultete in Listina za pomembne kulturne dosežke Janji Podgrajšek s Pedagoške fakultete. Mimo uradnega protokola je bil posebne zahvale rektorja deležen še sodelavec rektorata, šofer Zvonko Bračko, ki je več kot 20 let prevažal mariborske rektorje.
 
Vir: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/45-let-univerze-v-mariboru-zasluzna-profesorja-postala-jana-goriup-in-ludvik-toplak-10221744
Avtorica: Jasmina Cehnar

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih na RTV SLO o neuspeli tožbi zaradi terana, 9. septembra 2020

Datum objave: 10.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

O zavrnjeni tožbi Slovenije glede terana v Odmevih na RTV Slovenija komentira prof. dr. Janja Hojnik. Hrvaški vinarji lahko uporabljajo ime hrvaški teran.

Prof. dr. Janja Hojnik: "Zaščite porekla niso absolutne, izjeme so mogoče in Evrospka komisija je imela diskrecijo postaviti takšno izjemo kot jo je postavila!"

Celotno vsebino si lahko pogledate >> tukaj <<.

Doc. dr. Petra Weingerl na Prvem programu Radia Slovenija o razsodbi o teranu, 9. septembra 2020

Datum objave: 10.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Razsodba o teranu: Kakšen je izkupiček slovenske tožbe proti evropski komisiji in kaj zdaj? na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah doc. dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
 
Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana.

Vir: Prvi program Radia Slovenija

Red. prof. dr. Janja Hojnik v Intervjuju na RTV SLO, 23. avgusta 2020

Datum objave: 24.08.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Dr. Janja Hojnik spada med najbolj vplivne slovenske pravnike. Je specialistka za pravo EU in širša javnost jo pozna kot pronicljivo komentatorko, od arbitražnega sporazuma s Hrvaško, do Sodišča EU.
Kot izjemna študentka se je nekoč, z diplomama iz prava in ekonomije, odločila za akademsko pot, čeprav so ji tudi v tujini ponujali vabljive položaje. Uspela je in danes objavlja članke v prestižnih tujih publikacijah.
V Intervjuju govori o svoji poklicni poti enako odkrito kot o nekaterih problemih Slovenije na pravnem področju, tako doma kot v odnosu do Bruslja. Zapletene pravniške probleme zna, kot vedno, razložiti preprosto in razumljivo, kar je odlika velikih strokovnjakov. Najbrž je tudi to ena od lastnosti, zaradi katerih je tako priljubljena med študenti.
 

Celotno vsebino si lahko ogledate na povezavi arhiva RTV Slovenija.

Prof. dr. Janja Hojnik o tožbi Evropske komisije proti Sloveniji glede policijske preiskave na Banki Slovenije

Datum objave: 19.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, pojasnjuje, da je pravno gledano tudi tik pred zdajci na sodišču EU še mogoče doseči poravnavo. Večje vprašanje zanjo pa je, ali za to obstaja politični interes. Kot namreč poudarja Hojnikova, se ECB zelo zagrizeno bori za svojo neodvisnost. Možnost, da bi privolili v poravnavo, je odvisna zlasti od presoje ECB, s kako močnimi argumenti nastopa v tej tožbi, dodaja.

Celotno vsebino z dnevnik.si si preberite >> tukaj <<.

Profesorica evropskega prava, red. prof. dr. Janja Hojnik, je dne 11. junija 2020 podala tudi izjavo za Dnevnik na TV SLO inOdmeve, prav tako tudi zaSvetna Kanalu A dne 22. junija 2020.

 

 

Doc. dr. Miha Šepec o incidentu na slovenski meji na delo.si, 11. junija 2020

Datum objave: 11.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete UM je komentiral incident na slovenski meji.

»Pripadnik Slovenske vojske načeloma nima posebnih pooblastil, da bi orožje uporabljal ali usmerjal proti civilistom. Izjemoma bi bilo to mogoče, če bi v silobranu – torej nujno potrebni obrambi pred protipravnim napadom – varoval sebe ali drugo osebo, pri čemer se brez uporabe orožja ne bi bilo mogoče varno zaščititi pred napadalcem,« pravi Miha Šepec, docent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Red. prof. Janja Hojnik v kolumni: V obrambo pravnega reda Evropske unije na RTV SLO, 2. junija 2020

Datum objave: 03.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

"Če bi lahko posamezne države članice samovoljno odstopale od zavez iz pravnega reda EU-ja, v takšni skupnosti ne vlada več pravo, ampak individualni nacionalni interesi, in v naslednjem koraku več nimamo niti same skupnosti."

Na MMC-ju je pretekli mesec že bilo objavljeno, da je nemško zvezno ustavno sodišče izdalo sodbo v zadevi Weiss, v kateri odkloni slediti sodbi Sodišča EU-ja v Luksemburgu, ki je program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke označilo kot skladen s pravom EU-ja (obvestilo o sodbi v nemškem in angleškem jeziku). Po eni strani zdaj poteka presoja ekonomskega vpliva te sodbe na evropsko gospodarstvo in javne finance. Po drugi strani pa pravniki presojamo, v kolikšni meri je ta sodba zamajala same temelje pravnega reda EU-ja. Zaslediti je celo ocene, da lahko sodba – posebej zato, ker je bila izdana od (najbrž) najbolj spoštovanega ustavnega sodišča v EU-ju – pomeni tudi začetek konca pravnega reda EU-ja, kakršnega smo poznali doslej.

V osnovi gre za vprašanje načela primarnosti v pravnem redu EU-ja. Že daljnega leta 1964 je Sodišče EU-ja v zadevi Costa razglasilo, da države članice s svojimi pravili ne morejo preglasiti skupnih evropskih pravil, pa naj bodo nacionalna pravila sprejeta časovno pred ali za evropskimi. Naknadno je sodišče poudarilo, da to velja tudi za nacionalne ustave, torej najvišje norme držav članic. Brez tega bi obstajalo tveganje, da bi države članice s sprejetjem ustavnih zakonov in amandmajev obšle pravila EU-ja, ki jim ne bi bila všeč – bodisi ekonomska, potrošniška, okoljska bodisi davčna itd. Sodišče EU-ja je branilo enotno uporabo prava EU-ja za vse države članice ter za vse državljane in podjetja v EU-ju. Parlament države članice tako ne more razveljaviti direktive EU-ja, niti z ustavnim zakonom ne, saj sicer direktiva ne bi več imela iste (evropske) narave.

Seveda pa so države članice, vključno z njihovimi sodišči, ves čas obstoja EU-ja iskale poti za omejitev učinkov pravnih pravil EU-ja, ki jim niso bila najbolj všeč. To se je dogajalo vzporedno s stalnim širjenjem pristojnosti institucij EU-ja na vse nova področja. To širjenje so soglasno (shizofreno?) odobrile države članice s spremembami pogodb EU-ja, čeprav so se obenem ves čas pritoževale, da ima EU preveč pristojnosti. Hkrati je Evropska komisija podeljene pristojnosti tudi razlagala po svoje in jih širila zunaj prvotno zamišljenih okvirjev. Konflikti glede pristojnosti držav članic in EU-ja so tako postali stalnica delovanja EU-ja. Maastrichtska pogodba je leta 1992 razglasila načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ki naj bi varovali prerogative držav članic, Sodišče EU-ja pa naj bi bedelo nad spori glede pristojnosti med EU-jem in državami članicami. A Sodišče EU-ja se v te, v osnovi politične, spore ne vpleta rado, Evropska komisija pa je načeli v zakonodajnih predlogih običajno omenila zgolj bežno. Daleč od tega, da bi podrobno utemeljevala, zakaj bo EU določeno vprašanje lažje ali bolje uredil, kot bi ga posamezne države članice.

A ne glede na to predstavlja načelo primarnosti najbolj osnovno načelo pravnega reda EU-ja. Avtorji osnutka Ustave za Evropo so ga leta 2003 poskušali zapisati v uvodne določbe. Ko je angleška kraljica videla to določbo, se je menda čudila, da naj bi bilo evropsko pravo nad britanskim, podobno kot gotovo še kak nacionalni politik. In načelo je bilo iz uvoda Ustave za Evropo izbrisano. Medvladna konferenca pa je z dodatno izjavo vseeno priznala, da načelo primarnosti iz sodbe Sodišča EU-ja v zadevi Costa ostaja temelj pravnega reda EU-ja. Če bi lahko posamezne države članice samovoljno odstopale od zavez iz pravnega reda EU-ja, v takšni skupnosti ne vlada več pravo, ampak individualni nacionalni interesi, in v naslednjem koraku več nimamo niti same skupnosti. V situaciji, ko se pojavlja krhanje vladavine prava v Vzhodni Evropi in ko Sever očita Jugu Evrope konstantno finančno molzenje, je popuščanje pri razumevanju načela primarnosti izjemno nevarno za nadaljnji obstoj EU-ja.

Iz tega razloga je bila na pobudo petih profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz objavljena Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU-ja. S tem se je del akademske skupnosti odzval na sodbo nemškega ustavnega sodišča v zadevi Weiss. Izjavo je doslej podpisalo več kot 30 profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz, vključno z menoj in mojo kolegico, Petro Weingerl z Univerze v Mariboru. V nedeljo je izjavo v prevodu objavilo več vodilnih evropskih medijev. Izjava je v slovenskem prevodu (prevod J. H.) dosegljiva tukaj, izvirnik je objavljen na Verfassungsblogu, 26. 5. 2020.

Kot sta izpostavila profesorja Weiler in Sarmiento v nedavnem zapisu, zobne paste več ni mogoče potisniti nazaj v tubo, iščemo lahko le najprimernejšo pot naprej. Po njunem predlogu je treba vzpostaviti poseben forum sodnikov EU-ja in nacionalnih ustavnih sodnikov, ki bi po pritožbi zoper sodbe Sodišča EU-ja v slogu zadeve Weiss na drugi stopnji presojali najobčutljivejša vprašanja o morebitnem preseganju pristojnosti (ultra vires) institucij EU-ja. Predlog je pomemben in ne povsem nov. Evropski in nacionalni politiki bi ga morali vzeti v resno presojo. Evropski državljani pa se moramo zavedati, da brez vztrajne obrambe tudi najstabilnejši pravni red na svetu, kakršen je danes pravni red EU-ja, ne more dolgo obstati.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.

Vir: https://www.rtvslo.si/kolumne/v-obrambo-pravnega-reda-evropske-unije/525921