Ali bomo v Sloveniji dobili nove pokrajine?

Že nekajkrat smo v Sloveniji poskušali ustanoviti pokrajine, ki bi prinesle enakomernejši regionalni razvoj. A prave politične volje na koncu nikoli ni bilo. Lani je projekt ustanavljanja pokrajin stekel znova. Pripravo zakonodaje je tokrat prevzel Državni svet in strokovna skupina pod vodstvom mariborskega profesorja Boštjana Brezovnika. Kako daleč je predlog, kaj predvideva in ali je končno dozorel čas, da v Sloveniji pokrajine dobimo?

Celotno vsebino si poglejte >>tukaj<<.

Vabljeni k ogledu prispevka Neločljiva povezanost Maribora in vina.

Zaslišanja kandidatov za komisarje se ne morejo izogniti poudarkom, iz katere države je kandidat, kateri politični skupini pripada ter kateri resor naj bi prevzel. Velike države - pomembni resorji, majhne države - manj pomembni resorji. Z nekaj izjemami. A integriteta in znanje posameznikov te ločnice presegajo.

Medtem ko Lenarčič počasi, a zagotovo stopa v komisarske škornje in s tem dobiva politično težo, ki je prej bojda ni imel, bi se slovenska politika morala bolj kot v njegov resor usmeriti v razmislek o tem, kako Lenarčiča nadomestiti pri njegovem dosedanjem delu za Slovenijo in kako povečati slovenski vpliv na evropskih institucijah.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih.
V Studio prihajajo:
- dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,
- dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru,
- dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Celotni vsebini prisluhnite >>tukaj<<.

Koprsko okrožno sodišče je tiralico zoper poslovneža Sergeja Racmana odredilo, ko so za to nastopili zakonski pogoji. Kot so pojasnili s sodišča, se tiralica skladno z zakonom o kazenskem postopku odredi, če je oseba na begu. Slovenija s pomočjo Interpola sicer išče sedem oseb. Racmana, za katerega je sodišče pred dvema tednoma odredilo pripor v preiskavi suma zlorabe prostitucije v klubu Marina, Interpol išče z rdečim obvestilom oziroma najvišjo stopnjo tiralice. Osebe, na katere se nanaša to obvestilo, so na Interpolovem seznamu najbolj iskanih ljudi.

Celoten posnetek si poglejte >> tukaj <<.

Osnutek sprememb je še v javni razpravi. Finančno ministrstvo bo pripombe zbiralo do začetka avgusta.

Več v prispevku od 13 minute dalje.

Dolgoletne odprte težave Slovenije s Hrvaško so privedle do tega, da so po neuspelih diplomatskih prizadevanjih spori prispeli na sodišča. Tovrstni spori so zmeraj posebej občutljivi in zaznamovani z zanimanjem politike in javnosti. Države namreč niso običajne stranke sodišč, zato tovrstni spori ne morejo potekati kjerkoli.

Podan je bil predlog za ustanovitev 11 pokrajin s predvidenimi sedeži v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Velenju, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Celju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti.

Oglejte si prispevek, v katerem podata izjavo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Borut Holcman in prof. dr. Boštjan Brezovnik.

V državnem svetu in občinah za enajst pokrajin.

Takšen je predlog, ki se je izoblikoval ob ponovnem poskusu uvajanja pokrajin. Že jutri prvi strokovni posvet, jeseni pa politična realnost, ki bo pokazala, ali je sploh smiselno vložiti zakonodajni paket

Posebna strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z Univerze v Mariboru je po pregledu dosedanjih predlogov pokrajinske zakonodaje pripravila osnutek zakona o pokrajinah. O njem bodo že jutri razpravljali na strokovnem posvetu v državnem svetu.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik je komentirala prvo ustno obravnavo v postopku Slovenije proti Hrvaški na Sodišču EU glede kršitev prava EU s tem, ko Hrvaška ne izvršuje arbitražne odločbe o meji.

Celoten prispevek si oglejte >>tukaj<< od 18. minute dalje.

O dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški pa tudi na rtvslo.si z naslovom: "Pred velikim senatom Sodišča Evropske unije v Luksemburgu je potekala ustna obravnava glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe." z dne 8.7.2019
Celotna vsebina dostopna >>tukaj<<.

Skupne patrulje na slovensko-italijanski meji odpirajo vrsto vprašanj, predvsem glede spoštovanja schengenskih pravil.

Prof. dr. Janja Hojnik je podala izjavo za portal Večer, RTV SLO in siol.net.

"Povsem drugače bi bilo, če bi želela Italija v resnici na meji s Slovenijo postaviti ograjo. Nič takega se ne dogaja na slovensko-italijanski meji, kar bi lahko označili kot neke izjemne dogodke, ki ogrožajo njihovo varnost," je opozorila.

"Zgolj zato, ker Slovenija s tem nadzorom soglaša oziroma pri njem sodeluje, takšen nadzor še ni zunaj dometa prava EU, saj morajo biti vsi bilateralni dogovori držav članic Unije v skladu s pravom EU, če gre za področje, ki je urejeno s pravom EU. Svobodno gibanje oseb čez mejo je takšno področje," odločitev slovenskih in italijanskih politikov komentira JanjaHojnik, specialistka za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete.

Doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru na 24ur.com o dokaznih standardih za odreditev pripora v primeru napada na mariborsko sodnico.

"To pomeni, da država mora imeti več kot 50-odstotno verjetnost, da je osumljenec res pravi storilec. Torej, dokazni standard za ta ukrep je res visoko postavljen," pojasnjuje Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete.

Celoten prispevek si lahko preberete in ogledate >>tukaj<<.

Mariborski župan Saša Arsenovič že stopa po poti svojega vzornika, ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na zadnji seji mestnega sveta je namreč mariborski župan namignil, da bi morala večja podjetja za donacije nameniti več denarja. Spomnimo samo na primer iz Ljubljane, kjer je morala družba Gratel, ki je v prestolnici gradila optično omrežje, za dovoljenje za nadaljevanje del Ljubljanskemu gradu donirati pol milijona evrov. Kdaj gre torej za zlorabo in kdaj za dober namen?

A kot opozarja profesor na mariborski pravni fakulteti, je meja tanka. "Če bi pogojevali izdajo določenih dovoljenj za to, da lahko podjetja opravljajo gospodarsko dejavnost ali pridobijo gradbena dovoljenja, bi bila to sporna praksa, sicer pa gre za klasičen poziv, za katerega se odločajo tudi župani in županje v drugih občinah," pojasnjuje Brezovnik.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Brezovnik: "Kitajci imajo zagotovljena sredstva in pripravili so tudi realen načrt za izvedbo investicije, ki bi trajala od leta 2020 do 2040."

Celoten prispevek si lahko ogledate >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Dnevniku na RTV SLO dne 10. junija 2019 o zavrnitvi kandidature dr. Marka Pavlihe.

Profesorico Hojnik predvsem skrbi, da gre v primeru te zavrnitve za negativen vpliv na druge slovenske kandidate, v manjših državah članicah EU že obstaja težava najti primerne kandidate.

Celoten prispevek si oglejte >>tukaj<<.

V vsebini Odmevov tudi o sedem članskem odboru v Bruslju, ki je zavrnil kandidaturo Pavlihe za sodnika. Gre za prvo zavrnitev slovenskega kandidata. Pravno argumentacijo je podala red. prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Prof. dr. Hojnik: »Statistika kaže, da zavrnejo že vsakega sedmega kandidata.«

Nov razpis je edina možnost, že zaradi avtoritete članov tega odbora po 255. členu Pogodbe o Evropski uniji je mnenja profesorica dr. Hojnik.

Celoten prispevek si oglejte >>tukaj<<.

V Prvem dnevniku na RTV SLO prof. dr. Boštjan Brezovnik o spornih hčerinskih družbah javnih podjetij v Mariboru.

Prof. dr. Brezovnik:"Z izgovorom, da javna podjetja ne morajo opravljati klasičnih gospodarskih dejavnosti", so hčerinska podjetja ustanavljali kot po tekočem traku...

Celoten prispevek si lahko ogledate >>tukaj<<.

Vabljeni k branju prispevka red. prof. dr. Janje Hojnik v Večerovi rubriki Pogled z naslovom "Je prav, da Staršani smučajo na Pohorju ceneje kot občani Markovcev?".

Profesorica dr. Hojnik: "Občina Bovec je bila v okviru alternativnega reševanja sporov v EU (Solvit) opozorjena, ker je slovaškim in madžarskim podjetjem za rafting zaračunavala višje pristojbine za dostop do Soče kot slovenskim podjetjem. Hrvaško je poleti 2016 opozorila Evropska komisija, ker je nerezidentom zaračunavala (veliko) višje cene za ribiške dovolilnice kot rezidentom. Pa prakso Disneylanda, ki družinam iz različnih držav članic ponuja različne cenovne pakete družinskih vstopnic v Disneyland Paris."

Red. prof. dr. Janja Hojnik:"Sama se ne strinjam, da je prav, da so vse te prakse prepovedane s pravom EU. Sploh ko gre za zasebne subjekte, ki nimajo prevladujočega položaja na trgu, ampak so le eden od mnogih ponudnikov, med katerimi lahko potrošniki izbiramo, menim, da takšna prepoved nesorazmerno posega v svobodno določanje cen, ki je eden od elementov pogodbene svobode."

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Bo upornik Vili Kovačič zrušil še ljubljanskega župana Jankovića?

"Takšen je standard v Evropi: če kampanja ni poštena, se glasovanje razveljavi," za Večer komentira sklep ustavnega sodišča ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, "saj to utrjuje zaupanje ljudi v poštenost volitev." 

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

Bo Vili Kovačič z ustavno pritožbo zrušil ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Ljubljančani pa bodo morali znova na volitve? Županu Kovačič očita zlorabo javnih sredstev za svojo volilno kampanjo, ustavni pravnik Toplak pa meni, da je verjetnost, da bo Kovačič s pritožbo uspel, že sedaj 60-odstotna.

"Njegovi argumenti v tej ustavni pritožbi so približno taki, kot so bili lani v zvezi z referendumom o drugem tiru, ko je uspel. In takšna odločitev bi bila tudi v skladu z evropskimi standardi – če je bila kampanja nepoštena, da se glasovanje razveljavi," še dodaja Toplak.

Na Pravni fakulteti v Mariboru je danes o brexitu in prihodnosti EU predavalo šest izjemnih pravnih strokovnjakov iz domovine in tujine.

Naslova konference sta bila pravzaprav dva, namreč: Brexit in po njem ter Prihodnost socialnega tržnega gospodarstva EU. Prorektorica UM prof. dr. Janja Hojnik je v Maribor zvabila šest odličnih predavateljev iz domovine in tujine. Konferenco sta z uvodnimi nagovori odprla rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je poudaril, da evropske družbe ne moremo graditi, če se ne zavedamo, da je "odgovornost pred pravicami, sploh ker je v EU opaziti rast plemenskega sindroma", in dekanja fakultete Vesna Rijavec, ki je dodala "da se je še zmeraj treba zavzemati za družbene pridobitve iz preteklosti, saj nam niso zajamčene".