Študijski program druge stopnje Pravo traja dve študijski leti (štiri semestre) in obsega 120 kreditnih točk ECTS. Posamezen letnik študijskega programa obsega 60 ECTS, semester pa 30 ECTS. Individualno raziskovalno delo je ovrednoteno z 10 ECTS in magistrska naloga z 20 ECTS. V času študija mora študent opraviti obveznosti pri 14 predmetih (obvezni in izbirni predmeti) in individualno raziskovalno delo ter magistrsko nalogo.

Diplomant, ki konča drugo stopnjo študija Prava, lahko pristopi k potrebni praksi in nato k pravniškemu državnemu izpitu, če je pred tem končal prvostopenjski program prava v obsegu 180 ECTS.

Študijski program druge stopnje Pravo temelji na znanju in kompetencah, pridobljenih na univerzitetnem programu prava oziroma sorodnih programih, s katerih je omogočen vpis / prehod na študijski program druge stopnje Pravo. Študijski predmeti ponujajo znanja in rešitve, ki so njihova nadgradnja in del vertikalne gradnje gledano v celoti; torej v vseh petih letih študija. Povezanost med predmeti ostaja v okviru temeljnih pravnih področij in interdisciplinarnih predmetov, hkrati pa program gradi naprej, predvsem v smeri pridobivanja novih kompetenc: to je predvsem pravnih veščin in metodologije osvajanja razumevanja ter aplikacije prava. Študijski predmeti na študijskem programu druge stopnje Pravo so zasnovani tako, da študentom prava, tako tistim, ki so zaključili univerzitetni študij prava, kot tudi tistim, ki so zaključili pravu soroden program (pa pod pogoji vpisa oziroma prehoda študirajo pravo na drugi stopnji), ponujajo horizontalno povezano pridobivanje pravnih znanj in veščin, ki jih lahko uporabljajo na vseh področjih prava. Horizontalna zasnova se iz zasnove metodoloških predmetov širi na nabor izbirnih predmetov, med katerimi študent sam izbira in tako sam skuša oblikovati svoj profil.
Na drugi stopnji študija prava študent pridobiva potrebna pravna znanja na posebnih interdisciplinarnih področjih. Slednje omogoča tako nabor obveznih, kot tudi nabor izbirnih predmetov. Poudarjeno je usposabljanje študentov za raziskovalno delo in oblikovanje polivalentnega pravnika, ki bo usposobljen opravljati pravniški poklic na vseh področjih, tako klasična pravniška opravila kot tudi opravila, ki so posredno povezana s pravom glede na poznavanje splošnih družboslovnih znanj ter pravnih veščin.