Novice

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je v četrtek, 25. januarja 2024, potekala okrogla miza o aktualnem dogajanju glede sodstva, pri čemer je bil skupni imenovalec krovna tema »sodniška neodvisnost«. V diskusiji, ki jo je vodila izr. prof. dr. Petra Weingerl, so se razpravljalci osredotočili na predlagane ustavne spremembe glede imenovanja sodnikov in glede sestave Sodnega sveta, na odločbo US glede ureditve sodniških plač in druge aktualne teme. Gostje okrogle mize so bili prof. dr. Miro Cerar in zasl. prof. dr. Igor Kaučič z ljubljanske Pravne fakultete, podpredsednica Vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva dr. Andrej Ekart. Poudarili so, da pomeni spoštovanje ustavnih odločb osnovo demokracije ter temeljnih načel delitve oblasti in pravne države.

Pri založbi Springer je na začetku leta izšla znanstvena monografija »Diversity of Enforcement Titles in the EU« v souredništvu prof. dr. Vesne Rijavec, prof. dr. Tomaža Keresteša, prof. dr. Tjaše Ivanc ter dr. Wendy Kennett (University of Cardiff). V monografiji je 23 avtorjev pripravilo 17 poglavij, ki se navezujejo na evropsko civilno procesne pravo (s poudarkom na raznolikosti izvršilnih naslovo). Pri pripravi monografije so avtorji črpali iz bogatega nabora podatkov, ki so jih pridobili v okviru raziskovalnega projekta EU-En4s (https://www.pf.um.si/acj/projekti/pr09-eu-en4s/).

Monografija vsebuje več poglavij, nastalih v avtorstvu učiteljev in visokošolskih sodelavcev Pravne fakultete Univerze v Mariboru:

• Vesna Rijavec: Enforcement Titles Under Brussels I bis Regulation from National to EU Frameworks ter Pendency Rules
• Tomaž Keresteš: Enforcement Titles in the EU: Common Core After All?
• Tjaša Ivanc in Denis Baghrizabehi: Related Actions
• Katja Drnovšek: Comparative View on the Divergence of Structure and Substance of Judgements
• Denis Baghrizabehi: Searching for Res Judicata at the Edges of National Procedural Autonomy

V tednu od 15. do 20. januarja je Pravna fakulteta gostila program PEPP – Programme in European Private Law for Postgraduates. Udeležili so se ga doktorski študenti iz partnerskih institucij (poleg PF UM so to še univerze v Münstru, Cambridgu, Leuvenu, Valencii, Genovi, Zagrebu, Silesii, Katowicah, Hamburgu (Bucerius) in iz Max Planck Institute for Comparative and Private Law v Hamburgu).

Program PEPP se organizira pod taktirko prof. dr. Bettine Heiderhoff iz Univerze v Münstru, na naši fakulteti pa je koordinatorica izr. prof. dr. Petra Weingerl. Naše barve sta zastopali doktorski študentki Živa Šuta in Natalija Kunstek. K poslušanju predavanj so bili vabljeni tudi ostali domači doktorski in Erasmus študenti.

Predavatelji na programu PEPP so bili (po kronološkem vrstnem redu): prof. dr. Verica Trstenjak, doc. dr. Katja Drnovšek, prof. dr. Matjaž Tratnik, prof. dr. Martina Repas, prof. dr. Janja Hojnik, prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Emilia Mišćenić (Univerza v Reki), prof. dr. Petra Weingerl, prof. dr. Bettina Heiderhoff, prof. dr. Damjan Možina (Univerza v Ljubljani) in prof. dr. Tjaša Ivanc. V okviru programa smo se odpravili tudi na Ustavno sodišče RS, kjer so nas toplo sprejeli, v pogovoru s predsednikom dr. Matejem Accettom pa so študenti izvedeli veliko koristinih informacij o uporabi prava EU na US in o sodelovanju s SEU. Obiskali smo tudi Agencijo EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Dogodek se je sofinanciranal v okviru Aris projekta Z5-3220, Jean Monnet modula Fundamental Rights in EU Business Law and Policy (FURBUS) in NOO Pilotnega projekta: »Zelena in digitalna pravna tansformacija«.

Prof. dr. Suzana Kraljić je 18. januarja 2024 obiskala Pravno fakulteto Univerze v Zagrebu, kjer je izvedla za študente drugega letnika predavanje na temo »Children as Patients – Selected Patient Care Issues, Right to Information and Consent for Minors«. V svojem predavanju je študente soočila s pravno ureditvijo pacientovih pravic v Sloveniji ter pri tem poseben poudarek podala položaju otroka, ko se znajde v vlogi pacienta. Izpostavila je tudi mnoge pravne, medicinske in etične dileme, ki se povezujejo npr. z reproduktivnimi pravicami, načelom avtonomije, digitalizacijo… Čas obiska je izrabila tudi za srečanje s prof. dr. Aleksandro Korač Graovac, prof. dr. Dubravko Hrabar, prof. dr. Ireno Majstorović ter izr. prof. dr. Barbaro Preložnjak. Obe PF namreč veže že večletno uspešno sodelovanje (na pedagoški, študentski, medknjižnični, raziskovalni idr. ravneh). Predstavnice obeh PF pa so izrazile željo, da se dosedanje sodelovanje nadaljuje in še nadgrajuje v prihodnosti.

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je izšla monografija, ki predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.

Urednica monografije je red. prof. dr. Martina Repas.

Publikacija je dostopna na povezavi Press.um.si.

Pravno fakulteto UM je 9. januarja 2024 obiskala gostujoča predavateljica prof. dr. Aleksandra Korać Graovac iz Pravne fakulteta Univerze v Zagrebu. Prof. dr. Korać Graovac je pri predmetu Družinsko in dedno pravo izvedla predavanje z naslovom “Interim maintenance - a family policy measure or an alm?”. Spregovorila je o pravni ureditvi preživljanja na Hrvaškem ter pri tem še posebej izpostavila problematiko, vezano na neplačevanje preživnin.

Njen obisk in predavanje sta se navezovala na raziskovalne rezultate v okviru raziskovalne projekta »Demographic Challenges - Legal Responses«, ki ga koordinirata ProfNet 2023 and Central European Academy iz Budimpešte in v katerem sodeluje tudi prof. Dr. Korač Graovac.

Red. prof. dr. Janja Hojnik je prejela priznanje Odlični v znanosti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije za leto 2022, in sicer za članek o vrednotenju pravne znanosti, ki je bil objavljen v reviji Legal Studies pri Cambridge University Press. Utemeljitev priznanja je v letnem poročilu agencije, ki je dostopen na LP-ARRS-2022-sl.pdf (slovenska verzija) in na LP-ARRS-2022-eng.pdf (angleška verzija), na strani 98.

Iskrene čestitke.

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je izšla publikacija Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: Od pravne ureditve do prakse pod uredništvom izr. prof. dr. Petre Weingerl.

Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.

V četrtek, 7. decembra 2023, se je na Pravni fakulteti izvedlo tekmovanje Študentska pravda, tokrat že osmič. Študentska pravda je vseslovensko tekmovanje študentov prava iz znanja civilnega materialnega in procesnega prava.

Na tekmovanju je po mnenju finalnega senata (dr. Janez Žirovnik (okrožno sodišče v Mariboru), odvetnik Janez Starman (o. p. Starman/Velkavrh) in odvetnik dr. Miha Šošić) zmagala ekipa v sestavi Asja Lešnik, Kaja Lenart, Amadeja Mlinar, Matej Makoter Rožmarin in Matej Veličkovski proti ekipi v sestavi Urška Nerat, Maša Godec, Ema Tuš in Tim Dvorjak.

Kot najboljša govorka tekmovanja je bila izbrana Maša Godec.

Zadevni ekipi sta v polfinalih izločili ekipo v sestavi Goce Jovevski, Medina Halilović, Nuša Jazbec Knez, Žiga Grilec ter ekipo v sestavi Ursula Nikolac, Karolina Trifunovič, Maša Pogorelecin Ema Cizelj.

Na polfinalnih obravnavah so sodili dr. Vesna Bergant Rakočević (Višje sodišče v Ljubljani), dr. Andrej Ekart (Višje sodišče v Mariboru), odvetnik Andrej Pohar (o.p. Čeferin in partnerji), odvetnica Maša Kramar (o. p. Senica & partnerji), odvetnica Petja Plauštajner (o. p. Plauštajner) in odvetnik Renato Kenda.

Knjižne nagrade za tekmovalce je ponovno prijazno zagotovila GV Založba (Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili, jubilejna izdaja (dr. Miha Juhart, 2023).

Organizacijski odbor tekmovanja so sestavljali prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Tjaša Ivanc, asist. dr. Denis Baghrizabehi, dr. Denis Magyar, asist. Klemen Drnovšek, asist. Kristjan Zahrastnik, Patricija Glavica (Višje sodišče v Mariboru) in študenti Kristina Lahovnik, Zala Heric in Gašper Kavnik.

Tekmovanje se vsako leto izvede na pobudo Študentskega sveta PF UM.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 7. in 8. decembra 2023 potekala dvodnevna mednarodna konferenca ob 75-letnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah z eminentnimi domačimi in tujimi strokovnjaki s področja mednarodnega prava. Organizirala sta jo izr. prof. dr. Petra Weingerl in prof. dr. Matjaž Tratnik, v veliko pomoč pa sta jima bili asist. Živa Šuta in strokovne službe.

Zbrane je uvodoma nagovoril dekan prof. dr. Tomaž Keresteš, ki je vodil tudi prvo sekcijo. Keynote predavanje je opravil Em. Prof. Dr. Gerard-René de Groot (Maastricht University).

V prvi sekciji so predavali prof. dr. Erika de Wet (Univerza v Gradcu), prof. dr. Jure Vidmar (Maastricht University), Beti Hohler, novoizvoljena sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču, prof. dr. Liesbeth Lijnzaad (Maastricht University, sodnica na Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) in Benjamin Letzler (Univerza na Dunaju).

Prvi dan konference se je zaključil z okroglo mizo, ki jo je vodil prof. dr. Borut Holcman, gostje pa so bili prof. dr. Saša Zagorc (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Janja Hojnik in izr. prof. dr. Petra Weingerl (obe iz naše fakultete).

Drug dan sta potekali dve sekciji. Prvo sekcijo je vodila prof. dr. Janja Hojnik, predavali pa so dr. Sarah Ganty (Yale Law School/Ghent University/CEU Democracy Institute), dr. Marija Jovanović (Univerza v Essexu), prof. dr. Snježana Vasiljević (Univerza v Zagrebu),  prof. dr. Jernej Letnar Černič (Nova univerza),  prof. dr. Vasilka Sancin (Univerza v Ljubljani, članica UN Human Rights Council Advisory Committee) in  izr. prof. dr. Petra Weingerl.

Drugo sekcijo je vodila izr. prof. dr. Petra Weingerl, predavali pa so prof. dr. Matjaž Tratnik (Univerza v Mariboru), prof. dr. Dimitry Kochenov (Central European University), Em. Prof. Dr. Hildegard Schneider (Maastricht University), izr. prof. dr. Samo Bardutzky (Univerza v Ljubljani), dr. Ana Bobić (Sodišče EU) in Em. Prof. Dr. Silvo Devetak (Univerza v Mariboru).

V ponedeljek, 4. 12. 2023 in v torek, 5. 12. 2023 je v prostorih PF potekal Teden delovnega prava, ki ga že tradicionalno organizira Študentski svet Pravne fakultete UM v sodelovanju s prof. Darjo Senčur Peček in asist. Aljošo Polajžarjem.

V ponedeljek je potekala okrogla miza na temo delovnega časa. V prvem delu so posamezne vidike delovnega časa predstavili študentje PF: Asja Lešnik, Jakob Hauptman, Nuša Fakin, Iza Beširević in Matej Makoter Rožmarin. Iz praktičnega vidika pa je problematiko delovnega časa, še posebej v luči sprememb na področju evidentiranja delovnega časa, predstavil inšpektor za delo, Matej Štivan. 

Na koncu je potekal kahoot kviz na temo delovnega prava. Zmagovalke kviza so: Maša Kaiser, Sandra Borak, Lisa Elizabeth Strouken.

V torek je potekalo tekmovanje iz mediacije. Študentje so prijeli primer delovnopravnega spora, ki so ga preučili in se nato preizkusili v vlogah delavca, delodajalca in mediatorja. Vsi tekmovalci so se odlično odrezali, strokovna komisija pa je imela zelo težko nalogo.

Strokovna komisija v sestavi prof. dr. Darja Senčur Peček, mag. Helena Polič in mag. Nataša Ciraj je izbrala:

• Evo Ledinek kot najboljšo mediatorko,
• Sandro Borak kot najboljšo delodajalko,
• Ano Veroniko Borko kot najboljšo delavko.

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman in generalna tajnica Tanja Sedušak sta 7.12.2023 za študente Pravne fakultete Univerze v Mariboru predstavila poklic odvetnika. Gostoma se zahvaljujemo za obisk in izvedeno predstavitev.

Delegacija Pravne fakultete Univerze v Mariboru se je pod mentorstvom asistenta Jana Stajnka med 1. in 3. decembrom udeležila tekmovanja MUNLawS, ki ga je organizirala Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tekmovalci Ana Brumec, Blaž Bukovec, Filip Mitevski in Jelena Popović so se odlično odrezali in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru priborili kar tri nagrade.

Posebej je treba izpostaviti Jeleno Popović, ki si je prislužila naziv Best Agent v okviru Meddržavnega sodišča (ICJ). Tudi v okviru odbora NATO je blestela Ana Brumec, ki si je zaradi odličnega nastopa prislužila naziv Outstanding Delegate, Blaž Bukovec pa si je v odboru Odbora ZN za človekove pravice (HRC) prislužil honourable mention.

Hkrati čestitamo tudi študentoma Pravne fakultete Marku Čehu, ki je sodeloval kot mentor delegacije Gimnazije Ptuj, ter Miodragu Popoviću, ki se je letos tekmovanja udeležil kot samostojen tekmovalec.

Delegaciji čestitamo za uspehe na tekmovanju!

30. novembra in 1. decembra 2023 je v Budimpešti (Madžarska) na Sapientia College of Theology of Religious Orders potekala 2. konferenca Children's Rights Day. Prof. dr. Suzana Kraljić se je na poziv organizatorjev (Central European Academy, Ferenc Madl Institute, Association of Children Rights) konference aktivno udeležila. Sodelovala je v sekciji oziroma okrogli mizi z naslovom »Alternative Care«, kjer je skupaj prdstavnicami Madžarske (Felícia Sváb-Repponi),  Slovaške (izr. prof. Lilla Garayova) in Češke (prof. dr. Zdenka Kraličkova) potekala diskusija o pravni ureditvi nadomestnega varstva otrok, o dobrih praksah in težavah, s katerimi se države soočajo, ter predlogi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju varstva otrok, za katere starši ne skrbijo.

Prof. dr. Janja Hojnik je v tem semestru gostujoča profesorica na Pravni fakulteti v Leuvenu (Belgija), kjer v okviru programa Global Law magistrskim študentom predava o pravnih vidikih servitizacije v EU. Gre za inovativen predmet, ki preučuje megatrende povezovanja proizvodov in storitev, digitalizacije in krožnega gospodarstva. Izvedla je tudi seminar z doktorskimi študenti na PF Leuven v Bruslju, na katerem so ti predstavili svoje teme raziskovanja.

6. in 7. novembra 2023 je v Portorožu potekala 1. konferenca Umetna inteligenca in pravo, na kateri je izr. prof. dr. Petra Weingerl vodila sekcijo z naslovom Odgovornost in odškodnine ter nevarnosti v povezavi z umetno inteligenco. V okviru te sekcije je izvedla tudi predavanja z naslovom Odškodninska odgovornost in sankcije za uporabo umetne inteligence (UI). Predstavila je tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence, ter obstoječo in predlagano ureditev odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo UI sistemi. V sekciji so sodelovali še dr. Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), prof. dr. Aleš Završnik (Inštituti za kriminologijo pri PF LJ) in Boris Veler (LogOut). Programski vodji konference sta bila prof. dr. Verica Trstenjak in Marko Grobelnik (Institut Jožef Stefan, IRCAI, Unescov mednarodni center za raziskovanje umetne inteligence).

Umrla je dr. Vida Čok, rojena Grahor, pravnica, znanstvena svetnica, ki je pretežno delovala v Beogradu. Starša, primorska Slovenca sta se preselila v Beograd že v času Kraljevine Jugoslavije, kjer se je izobraževala in 1953. leta diplomirala na Pravni fakulteti v Beogradu. Tam je tudi doktorirala na temo Pravni položaj žene i Ujedinjene nacije 1961. leta. Izobraževala se je tudi na univerzi v Nancyju v Franciji (Centre Européen Universitaire de Nancy, 1958) in na pravni fakulteti v Haagu na Nizozemskem (Academie de droit international da la Haye, 1964). Od januarja 1956 do upokojitve novembra 1992 je bila zaposlena na Inštitutu za primerjalno pravo v Beogradu, najprej kot asistentka in znanstvena sodelavka. Leta 1983 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za predmet mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je na podiplomskih programih na raznih pravnih fakultetah med drugim tudi v Mariboru, kjer je navduševala študente s svojim širokim znanjem in prijateljskim pristopom. Posebej je z znanjem in toplim spodbujevalnim pristopom navduševala mnoge mlade slovenske pravnike v obdobju SFRJ. Pomagala je vzpostavljati stike s pravniškimi zveznimi institucijami v  Beogradu in v svetu. Zlasti je pomagala pri zagotavljanju finančnih podpor za različne raziskave in priprave doktorskih tez. Bila je članica upravnega odbora inštituta Združenih narodov za raziskovanje socialnega razvoja (Board of United Nations, Research Institute for Social Development – UNRISD) v Ženevi in leta 1979 članica jugoslovanske delegacije na letnem zasedanju Generalne skupščine OZN.

Bila je tudi članica več uredništev znanstvenih in strokovnih publikacij s področja pravne znanosti ter jugoslovanskih in mednarodnih pravniških združenj. Po razpadu Jugoslavije je bila članica Helsinškega odbora za človekove pravice v Beogradu ter Evropskog pokreta u Srbiji in njegovega Foruma za mednarodne odnose v Beogradu. Od 2016 je živela v Mariboru in sodelovala s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Tej je pomagala tudi v času njenega razvoja, pri prehodu na Visoko pravno šolo in nato preoblikovanje v Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Sodelavci fakultete smo se vedno veselili njenega obiska in njenih pronicljivih pravniških pogledov.

20. oktobra 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala slovesnost ob Dnevu Pravne fakultete in inavguraciji novega dekana, red. prof. dr. Tomaža Keresteša.

Ob prisotnosti pomembnih gostov in članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru smo se ob tej priložnosti s ponosom spomnili na uspešno leto, polno številnih dosežkov z različnih področij ter najpomembnejše med njimi nagradili s posebnimi priznanji in nagradami.

Tako je Zlato plaketo za življenjsko delo prejela doc. dr. Etelka Korpič – Horvat za dolgoletno uspešno sodelovanje s Pravno fakulteto UM.

Prim. Jelka Helena Reberšek Gorišek, dr. med. in zasl. prof. dr., p. Viktor Papež sta prejela Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomemben prispevek k ugledu Pravne fakultete UM.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM so za izjemne dosežke na tekmovanju Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition v Washingtonu iz znanja mednarodnega prava prejeli študenti Patricija Glavica, Vita Višič in Andrej Stanišić.

Študentka Iza Beširević je prejela Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke za prejem Nagrade za najboljšega študenta Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke sta prejeli Lina Širec na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pravo ter Sara Podgoršek na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo, obe za doseženo najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023.

Priznanje dobrotniku Pravne fakultete UM za viden doprinos k razvoju in ugledu Pravne fakultete UM je bilo podeljeno Okrožnemu sodišču Republike Slovenije v Mariboru, Upravnemu sodišču Republike Slovenije – oddelek v Mariboru, Upravnemu sodišču Republike Slovenije in Odvetniški pisarni Gorjup.

Pohvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 5 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023, in sicer: Maja Mlakar, Taja Vidmar, Jakob Hauptman, Anja Hiter Tinauer, Matias Kocijančič, Kristina Lahovnik in Iza Beširević.

Zahvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 10 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023, in sicer: Maša Kočivnik, Nena Žekš, Ivana Hlastec, Eva Hvalec, Patricija Glavica in Anja Bertoncelj.

Na slovesnosti sta nastopila študenta Pravne fakultete UM Lara Krneža in Nino Dotto.

Na svečani slovesnosti od Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru pa smo inavgurirali tudi novega dekana, red. prof. dr. Tomaža Keresteša, ki je po osmih letih vodenja fakultete dekanice, red. prof. dr. Vesne Rijavec, svoj mandat nastopil z dnem 27. 6. 2023.

Novemu dekanu, red. prof. dr. Tomažu Kerestešu, želimo uspešno pot, vsem nagrajencem pa iskreno čestitamo.

V okviru izbora Naj plakat, ki je potekal v času FestUM-a, Festivala odprtega izobraževanja, je plakat z naslovom Nevarnosti pravnih tveganj na spletu kot posledica pravne nepismenosti starejših zbral največ glasov s strani sodelujočih na glasovanju, in sicer skupno kar 277. Plakat je izdelal naš študent Miha ČERVEK v sklopu promocije istoimenskega študentskega projekta, v katerega so bili pod mentorstvom prof. dr. Suzane Kraljić in doc. dr. Mihaele Kežman vključeni študenti Onja Livič, Miha Červek, Iza Beširević, Asja Lešnik (vsi PF UM), Sara Lazar (MF UM), Ajda Detiček (FGPA UM) in Brin Pšunder (FERI UM).  V projektu so študenti podali interdiscplinarno analizo nevarnosti, s katerimi se starejši zaradi nižje digitalne in pravne nepismenosti soočajo na spletu. Slednje je na plakatu Miha Červek tudi nazorno predstavil. Vse sodelujočim, še posebej pa študentu Mihu Červeku, iskreno čestitamo.

Osrednja tema monografije so različni vidiki oglaševanja blaga in storitev. Poleg pravil o javni rabi slovenskega jezika v oglaševanju monografija vsebuje celoviti pregled pravil o oglaševanju v obstoječi slovenski zakonodaji. Poleg splošnih so vključene tudi bolj specifične teme, kot so primerjalno oglaševanje, varstvo otrok v oglaševanju, vplivnostni marketing in uporaba pravil konkurenčnega prava v zvezi s položajem in odgovornostjo vratarjev oziroma digitalnih platform v oglaševanju. Obravnavane so nekatere nove oblike oglaševanja, kot je ciljano politično oglaševanje, ki zajema prikazovanje prilagojenih oglasov o političnih kandidatih in pravno regulacijo tega na ravni EU, ter varstvo osebnih podatkov v oglaševanju. Ostali prispevki se nanašajo na različna področja in vključujejo oglaševanje in trženje z vonjavami s prikazom in analizo pomembnejših sodnih primerov, položaj platformnih delavcev v dejavnosti oglaševanja in njihov dostop do kolektivnega dogovarjanja ter problematiko v zvezi s prihodki od oglaševanja v povezavi s pravico do zasebnosti uporabnikov.

Več o monografiji na povezavi https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/814.