Novice

30. novembra in 1. decembra 2023 je v Budimpešti (Madžarska) na Sapientia College of Theology of Religious Orders potekala 2. konferenca Children's Rights Day. Prof. dr. Suzana Kraljić se je na poziv organizatorjev (Central European Academy, Ferenc Madl Institute, Association of Children Rights) konference aktivno udeležila. Sodelovala je v sekciji oziroma okrogli mizi z naslovom »Alternative Care«, kjer je skupaj prdstavnicami Madžarske (Felícia Sváb-Repponi),  Slovaške (izr. prof. Lilla Garayova) in Češke (prof. dr. Zdenka Kraličkova) potekala diskusija o pravni ureditvi nadomestnega varstva otrok, o dobrih praksah in težavah, s katerimi se države soočajo, ter predlogi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju varstva otrok, za katere starši ne skrbijo.

Prof. dr. Janja Hojnik je v tem semestru gostujoča profesorica na Pravni fakulteti v Leuvenu (Belgija), kjer v okviru programa Global Law magistrskim študentom predava o pravnih vidikih servitizacije v EU. Gre za inovativen predmet, ki preučuje megatrende povezovanja proizvodov in storitev, digitalizacije in krožnega gospodarstva. Izvedla je tudi seminar z doktorskimi študenti na PF Leuven v Bruslju, na katerem so ti predstavili svoje teme raziskovanja.

6. in 7. novembra 2023 je v Portorožu potekala 1. konferenca Umetna inteligenca in pravo, na kateri je izr. prof. dr. Petra Weingerl vodila sekcijo z naslovom Odgovornost in odškodnine ter nevarnosti v povezavi z umetno inteligenco. V okviru te sekcije je izvedla tudi predavanja z naslovom Odškodninska odgovornost in sankcije za uporabo umetne inteligence (UI). Predstavila je tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence, ter obstoječo in predlagano ureditev odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo UI sistemi. V sekciji so sodelovali še dr. Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), prof. dr. Aleš Završnik (Inštituti za kriminologijo pri PF LJ) in Boris Veler (LogOut). Programski vodji konference sta bila prof. dr. Verica Trstenjak in Marko Grobelnik (Institut Jožef Stefan, IRCAI, Unescov mednarodni center za raziskovanje umetne inteligence).

Umrla je dr. Vida Čok, rojena Grahor, pravnica, znanstvena svetnica, ki je pretežno delovala v Beogradu. Starša, primorska Slovenca sta se preselila v Beograd že v času Kraljevine Jugoslavije, kjer se je izobraževala in 1953. leta diplomirala na Pravni fakulteti v Beogradu. Tam je tudi doktorirala na temo Pravni položaj žene i Ujedinjene nacije 1961. leta. Izobraževala se je tudi na univerzi v Nancyju v Franciji (Centre Européen Universitaire de Nancy, 1958) in na pravni fakulteti v Haagu na Nizozemskem (Academie de droit international da la Haye, 1964). Od januarja 1956 do upokojitve novembra 1992 je bila zaposlena na Inštitutu za primerjalno pravo v Beogradu, najprej kot asistentka in znanstvena sodelavka. Leta 1983 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za predmet mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je na podiplomskih programih na raznih pravnih fakultetah med drugim tudi v Mariboru, kjer je navduševala študente s svojim širokim znanjem in prijateljskim pristopom. Posebej je z znanjem in toplim spodbujevalnim pristopom navduševala mnoge mlade slovenske pravnike v obdobju SFRJ. Pomagala je vzpostavljati stike s pravniškimi zveznimi institucijami v  Beogradu in v svetu. Zlasti je pomagala pri zagotavljanju finančnih podpor za različne raziskave in priprave doktorskih tez. Bila je članica upravnega odbora inštituta Združenih narodov za raziskovanje socialnega razvoja (Board of United Nations, Research Institute for Social Development – UNRISD) v Ženevi in leta 1979 članica jugoslovanske delegacije na letnem zasedanju Generalne skupščine OZN.

Bila je tudi članica več uredništev znanstvenih in strokovnih publikacij s področja pravne znanosti ter jugoslovanskih in mednarodnih pravniških združenj. Po razpadu Jugoslavije je bila članica Helsinškega odbora za človekove pravice v Beogradu ter Evropskog pokreta u Srbiji in njegovega Foruma za mednarodne odnose v Beogradu. Od 2016 je živela v Mariboru in sodelovala s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Tej je pomagala tudi v času njenega razvoja, pri prehodu na Visoko pravno šolo in nato preoblikovanje v Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Sodelavci fakultete smo se vedno veselili njenega obiska in njenih pronicljivih pravniških pogledov.

20. oktobra 2023 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala slovesnost ob Dnevu Pravne fakultete in inavguraciji novega dekana, red. prof. dr. Tomaža Keresteša.

Ob prisotnosti pomembnih gostov in članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru smo se ob tej priložnosti s ponosom spomnili na uspešno leto, polno številnih dosežkov z različnih področij ter najpomembnejše med njimi nagradili s posebnimi priznanji in nagradami.

Tako je Zlato plaketo za življenjsko delo prejela doc. dr. Etelka Korpič – Horvat za dolgoletno uspešno sodelovanje s Pravno fakulteto UM.

Prim. Jelka Helena Reberšek Gorišek, dr. med. in zasl. prof. dr., p. Viktor Papež sta prejela Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomemben prispevek k ugledu Pravne fakultete UM.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM so za izjemne dosežke na tekmovanju Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition v Washingtonu iz znanja mednarodnega prava prejeli študenti Patricija Glavica, Vita Višič in Andrej Stanišić.

Študentka Iza Beširević je prejela Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke za prejem Nagrade za najboljšega študenta Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke sta prejeli Lina Širec na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pravo ter Sara Podgoršek na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo, obe za doseženo najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023.

Priznanje dobrotniku Pravne fakultete UM za viden doprinos k razvoju in ugledu Pravne fakultete UM je bilo podeljeno Okrožnemu sodišču Republike Slovenije v Mariboru, Upravnemu sodišču Republike Slovenije – oddelek v Mariboru, Upravnemu sodišču Republike Slovenije in Odvetniški pisarni Gorjup.

Pohvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 5 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023, in sicer: Maja Mlakar, Taja Vidmar, Jakob Hauptman, Anja Hiter Tinauer, Matias Kocijančič, Kristina Lahovnik in Iza Beširević.

Zahvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 10 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2022/2023, in sicer: Maša Kočivnik, Nena Žekš, Ivana Hlastec, Eva Hvalec, Patricija Glavica in Anja Bertoncelj.

Na slovesnosti sta nastopila študenta Pravne fakultete UM Lara Krneža in Nino Dotto.

Na svečani slovesnosti od Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru pa smo inavgurirali tudi novega dekana, red. prof. dr. Tomaža Keresteša, ki je po osmih letih vodenja fakultete dekanice, red. prof. dr. Vesne Rijavec, svoj mandat nastopil z dnem 27. 6. 2023.

Novemu dekanu, red. prof. dr. Tomažu Kerestešu, želimo uspešno pot, vsem nagrajencem pa iskreno čestitamo.

V okviru izbora Naj plakat, ki je potekal v času FestUM-a, Festivala odprtega izobraževanja, je plakat z naslovom Nevarnosti pravnih tveganj na spletu kot posledica pravne nepismenosti starejših zbral največ glasov s strani sodelujočih na glasovanju, in sicer skupno kar 277. Plakat je izdelal naš študent Miha ČERVEK v sklopu promocije istoimenskega študentskega projekta, v katerega so bili pod mentorstvom prof. dr. Suzane Kraljić in doc. dr. Mihaele Kežman vključeni študenti Onja Livič, Miha Červek, Iza Beširević, Asja Lešnik (vsi PF UM), Sara Lazar (MF UM), Ajda Detiček (FGPA UM) in Brin Pšunder (FERI UM).  V projektu so študenti podali interdiscplinarno analizo nevarnosti, s katerimi se starejši zaradi nižje digitalne in pravne nepismenosti soočajo na spletu. Slednje je na plakatu Miha Červek tudi nazorno predstavil. Vse sodelujočim, še posebej pa študentu Mihu Červeku, iskreno čestitamo.

Osrednja tema monografije so različni vidiki oglaševanja blaga in storitev. Poleg pravil o javni rabi slovenskega jezika v oglaševanju monografija vsebuje celoviti pregled pravil o oglaševanju v obstoječi slovenski zakonodaji. Poleg splošnih so vključene tudi bolj specifične teme, kot so primerjalno oglaševanje, varstvo otrok v oglaševanju, vplivnostni marketing in uporaba pravil konkurenčnega prava v zvezi s položajem in odgovornostjo vratarjev oziroma digitalnih platform v oglaševanju. Obravnavane so nekatere nove oblike oglaševanja, kot je ciljano politično oglaševanje, ki zajema prikazovanje prilagojenih oglasov o političnih kandidatih in pravno regulacijo tega na ravni EU, ter varstvo osebnih podatkov v oglaševanju. Ostali prispevki se nanašajo na različna področja in vključujejo oglaševanje in trženje z vonjavami s prikazom in analizo pomembnejših sodnih primerov, položaj platformnih delavcev v dejavnosti oglaševanja in njihov dostop do kolektivnega dogovarjanja ter problematiko v zvezi s prihodki od oglaševanja v povezavi s pravico do zasebnosti uporabnikov.

Več o monografiji na povezavi https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/814.

V četrtek in petek, 12. in 13. oktobra 2023, so prof. dr. Darja Senčur Peček, prof. dr. Renato Vrenčur, prof. dr. Matjaž Tratnik in doc. dr. Etelka Korpič Horvat sodelovali na tradicionalnih 49. Dnevih slovenskih pravnikov. Prof. dr. Darja Senčur Peček je vodila sekcijo »Delovno pravo v vrtincu zakonskih sprememb in prelomnih sodnih odločitev« ter predavala o aktualnih vprašanjih delovnega časa in letnega dopusta. Prof. dr. Renato Vrenčur je vodil sekcijo »Sodobni izzivi stvarnega prava«, v okviru katere je predstavil temo postavitve sončnih elektrarn na lastnih oziroma tujih nepremičninah. Prof. dr. Matjaž Tratnik pa je v okviru predmetne stvarnopravne sekcije predaval o pravnih vidikih postavitve in obratovanja vetrnih elektrarn. Doc. dr. Etelka Korpič Horvat je s prispevkom »Vpliv prava in krize na revščino« sodelovala na okrogli mizi »Kriza in pravo«.

Dnevi slovenskih pravnikov so največje srečanje pravnikov v Sloveniji, ki se v obliki posvetovanja organizira že vse od leta 1975. Dogodek že vrsto let organizirajo trije soorganizatorji, in sicer Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije, Zveza društev pravnikov Slovenije in GV Založba. Na posvetovanju vsako leto predava več kot 50 pravnih strokovnjakov z različnih pravnih področij. Med njimi so profesorji, sodniki, odvetniki, tožilci, ter pravniki s področja javne uprave in gospodarstva.

Asist. Živa Šuta se je v preteklem mesecu udeležila raziskovalnega obiska na Pravni fakulteti Univerze v Kopenhagnu (Det Juridiske Fakultet Københavns Universitet). Pod mentorstvom prof. Ulle Neergaard je raziskovala razvoj prava notranjega trga EU in izpopolnjevala doktorsko disertacijo na temo prostega pretoka blaga in storitev (Free movement of product-service systems in the EU internal market). Bila je govorka na Interdisciplinarnem seminarju o podnebju, energetiki in trajnosti (https://jura.ku.dk/cilg/calendar/2023/xii-interdisciplinary-seminar-on-climate/), ob koncu obiska pa je za člane centra za evropske in primerjalnopravne študije (https://jura.ku.dk/cecs/) in študente Pravne fakultete izvedla samostojen seminar. Več o njenem seminarju lahko preberete na tej povezavi: https://jura.ku.dk/cecs/calendar/2023/free-movement-of-product-service-systems-in-the-eu-internal-market/ .

Oktobra 2023 je izšel Praktikum za družinsko pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, avtoric doc. dr. Katje DRNOVŠEK in prof. dr. Suzane KRALJIĆ. Praktikum je prvenstveno namenjen študentkam in študentom PF UM kot spremljevalno gradivo pri prvem delu predmeta Družinsko in dedno pravo. Praktikum pa bo zagotovo koristen pripomoček tudi za študente drugih fakultet, ki želijo preizkusiti ali poglobiti znanje na področju družinskega prava, kandidatom, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit, pa tudi drugim, ki bodo uporabno vrednost našli v izboru sodne prakse, namenjene ponazoritvi nekaterih ključnih pravnih standardov in institutov.

Zasnova praktikuma odraža njegov osnovni namen in prizadevanje, da se študentom omogoči čim lažje in čim bolj interaktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah pri predmetu Družinsko in dedno pravo. Vsako od tematskih poglavij, ki v grobem sledijo vsebini upoštevne zakonodaje, sestavljajo štirje deli. Prvi del vsebuje vprašanja iz teorije in prakse, na katera bo odgovorjeno med predavanji, odgovore pa lahko študenti tudi sami poiščejo v predpisani študijski literaturi in veljavni zakonodaji. Drugi del vsakega poglavja sestavljajo primeri, s pomočjo katerih bodo študenti na vajah preverili svoje razumevanje snovi ter svoje sposobnosti analitičnega razmišljanja, razlage pravnih virov in uporabe pridobljenega znanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. V tretjem delu so zbrana vprašanja, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje izbranega pravnega standarda ali pravnega vprašanja, saj študenti odgovorov ne bodo našli v zakonodaji, pač pa se bodo morali zateči k analizi relevantne sodne prakse. V pomoč bo četrti del z zbranimi izseki iz najpomembnejših judikatov, ki se nanašajo na obravnavani institut ter ponazarjajo prevladujoče argumente, izoblikovane v sodni praksi. Praktikum si prizadeva zajeti aktualna ključna stališča, izoblikovana na podlagi trenutno veljavnih normativnih pravnih aktov, s posebnim poudarkom na nejasnih konceptih ter odstopih od zakonodaje ali do tedaj ustaljenih stališč.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru (PF UM) sta v okviru programa Erasmus+ med 1. in 6. oktobrom 2023 gostovala prof. dr. Nikola Tuntevski (University "St. Kliment Ohridski" Bitola, Severna Makedonija) in prof. dr. Dominika Skocyzlas (University of Szczecin, Poljska).

V času svojega gostovanja sta si ogledala PF, se udeležila predavanj domačih predavateljev ter z zaposlenimi izmenjala dobre pedagoške prakse. Za študente PF UM pa sta izvedla tudi predavanja. Prof. dr. Tuntevski, katerega ožje področje interesa se nanaša na kazensko in policijsko pravo, je spregovoril o »Comparative Legal Aspects of the Crime Participation in Foreign Military, Police, Paramilitary or Parapolice formations in the Balkan Countries in Anti-Fraud mechanism for protection of the European Union Funds in the Balkan Countries. Prof. dr. Skoczylas, ki je strokovnjakinja za kibernetsko varnost, pa je študente nagovorila v luči teme “Digital transformation in the age of cyberpandemics, cyberwar and cyberthreats” in “Legal and technological conditions for ensuring a high common level of cybersecurity in the European Union and beyond”.

Prof. dr. Tuntevski je svojo izkušnjo kot gostujoči profesor na PF UM povzel s sledečimi besedami: „Fakultete ne naredijo stavbe in oprema, ampak čudoviti ljudje, ki tam delajo, in ti so bili na PF UM prav to, za kar se vam najlepše zahvaljujem.“

Red. prof. dr. Tjaša Ivanc se je v sredo, 11.10. 2023, udeležila konference in okrogle mize: Programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV) in Pravosodje (JUST) od blizu: soustvarjamo demokratične, vključujoče in pravične družbe.

Na konferenci, ki sta jo z uvodnim nagovorom odprla državni sekretar dr. Igor Šoltes in predsednik PiNA v vlogi nacionalne kontaktne točke programa CERV Borut Jerman, sta  bila predstavljena centralizirana programa Evropske komisije CERV  ((Citizens, Equality, Rights, Values) – Državljani, Enakost, Pravice, Vrednote) in JUST ((Justice Programme) – Pravosodje), ki omogočata neposredno črpanje evropskih finančnih sredstev s strani upravičencev kot so pravosodni deležniki, izobraževalne institucije, nevladne organizacije, občine in drugi.

Konferenca se je začela z okroglo mizo, na kateri so sodelovale predstavnica Evropske komisije in udeleženke organizacij, ki projekte izvajajo prav v okviru teh programov: vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, red. prof. dr. Tjaša Ivanc s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, mag. Jelena Aleksić iz urada Zagovornika načela enakosti, voditeljica Mateja Rosa ter tolmač znakovnega jezika Boštjan Jerka. Sogovornice so se strinjale, da gre za pomembna programa, ki krepita vrednote EU in razvoj demokracije, saj spodbujata projekte, ki lahko izboljšajo našo družbo. Hkrati so se udeleženke dotaknile tudi izzivov pri prijavah ter priložnostih za izboljšavo.

Prof. dr. Suzana Kraljić in doc. dr. Katja Drnovšek sta gostovali na Hamline University (Saint Paul, ZDA). Obisk je potekal v okviru aktivnosti bilateralnega projekta z naslovom »Pravni odnos med materjo in fetusom – primerjalni vidik med Slovenijo in ZDA«, katerega nosilka je prof. dr. Suzana Kraljić ter prof. dr. David Schultz iz Hamline University. Namen obiska je bil namenjen analizi dosedanjih rezultatov raziskovalnega dela ter pripravi skupnega prispevka kot rezultatu dvoletnega projekta.

7. in 8. septembra 2023 je bila Pravna fakulteta Univerze v Mariboru že tretjič organizator bilateralnega simpozija, ki poteka v sodelovanju med PF UM, PF UL in PF Univerzo Ozyegin (Istanbul).  V dveh dneh se je na 11. turško – slovenskem primerjalnopravnem simpoziju zvrstilo 17 slovenskih in turških predavateljev, ki so v svojih prispevkih naslovili izbrane vidike v sklopu krovne teme simpozija »Protecting Children's Rights in Civil in Criminal Law – under a Touch of Digitalization”.

Na simpoziju so sodelovali tudi naši profesorji, asistenti in doktorski kandidati s sledečimi temami: a) prof. dr. Vesna RIJAVEC (Video Conference in Family Matters); b) izr. prof. dr. Borut HOLCMAN (Like a child! The European Heritage of Legal Culture); c) doc. dr. Katja DRNOVŠEK (Children as Witnesses in Court Proceedings); d) doc. dr. Cocou Marius MENSAH (International Humanitarian Law and the Protection of Children); e) Urška KUKOVEC, doktorska kandidatka in asistentka (Best Child Care Arrangements After Separation of Parents); f) Astrid CEP, doktorska kandidatka (The Best Interests of the Child and Digitalization of Education); g) Rok DACAR, doktorski kandidat in asistent (Targeted Advertising and the (Children's) Right to Privacy - Remedies of Ex-ante and Ex-Post Regulation).

Sanja ČAHUK, študentka s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki je pod mentorstvom prof. dr. Suzane KRALJIĆ, napisala magistrsko delo »Avtonomija in dostojanstvo človeka ob koncu življenja: pravne in etične dileme«, je na 2. javnem natečaju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic prejela priznanje za drugo mesto na 2. javnem natečaju Varuha v kategoriji magistrskih nalog. Drugo mesto si je magistrantka delila z Izo Thaler (Pravne možnosti regularizacije ljudi brez statusa po zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani).

Svečana podelitev priznanja je potekala v ponedeljek 25. septembra 2023 v Veliki sejni sobi Varuha človekovih pravic. Sanja ČAHUK je svojo magistrsko nalogo na svečani podelitvi najprej predstavila, nato pa prevzela priznanje za svojo magistrsko naloga od Varuha človekovih pravic RS Petra Svetine.

Iskrene čestitke!

Univerza v Mariboru s ponosom objavlja zmagovalke razpisa Najboljši študent Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/23. Med številnimi izjemnimi študenti in študentkami, ki so se potegovali za to prestižno nagrado, so bile izbrane tri, ki so izstopale zaradi svojih akademskih dosežkov, izrednega prispevka k skupnosti in predanosti študiju. Najboljša študentka Univerze v Mariboru je tako postala Iza Beširević!

Prvonagrajena študentka je Iza Beširević, študentka Pravne fakultete. Iza Beširević se je izkazala s svojimi vrhunskimi študijskimi dosežki, znanstvenimi raziskavami in aktivnim sodelovanjem v različnih študentskih projektih. Njena strast do študija in izjemna motivacija sta jo postavili v ospredje med svojimi vrstniki. Študentka je dosegla zmago z 38,30 točkami in se lahko pohvali z avtorstvom in sooavtorstvom strokovnih člankov, objavljenim znanstvenim prispevkom in samostojnem poglavjem v monografiji. Bila je članica Akademskega zbora, študentskega sveta fakultete, opravljala pa je tudi vlogo tutorke. Sodelovala je v projektnih nalogah Organizacija delovnega časa: med prožnostjo in varnostjo, Novinarstvo in kazensko pravo – od svobode tiska od varne družbe – NOVIKA, Poznavanje in uporaba orodij svetovalnega mentorstva krepi uspeh in zavzetost generacije Y in Z in drugih. Prejela pa je tudi Perlachovo priznanje, zaradi svojega visokega povprečja se je večkrat uvrstila med najboljših 5 % študentov v generaciji, pohvali pa se lahko tudi s prejemom različnih nagrad in priznanj na svojem študijskem področju.

Devetnajstega septembra 2023 so bila ob 48-letnici obstoja Univerze v Mariboru na svečanem dogodku podeljena priznanja in nagrade ter podeljena naslova častni doktor in zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Ob prazniku univerze je zbrane nagovoril rektor prof. dr. Zdravko Kačič: ”Z ozirom na bogato tradicijo povezanosti med našo univerzo in okoljem ter dediščino vizionarstva in poguma pionirjev ustanoviteljev Univerze v Mariboru, si v zadnjem obdobju še močneje prizadevamo obuditi zavedanje o pomenu tretjega poslanstva univerze. To je poslanstvo prenosa znanja tudi v industrijo in gospodarstvo. Naša vloga ni omejena le na izobraževanje in raziskovalno delo znotraj akademskega okolja. Zavezani smo k temu, da novo pridobljeno znanje aktivno vnašamo v realnost, v kateri delujejo industrija in gospodarstvo, podjetja in organizacije.“

LISTINO ZA RAZVOJ OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTI je prejela študentka Nina Kotnik s Pravne fakultete za prizadevno delo in nadpovprečen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Nina Kotnik je absolventka II. stopnje (magistrski študij) na Pravni fakulteti. Ves čas svojega bogatega udejstvovanja od namestnice člana Študentskega sveta Maribor, pa vse do v. d. prorektorice za študentska vprašanja, se je zavzemala za čim boljši položaj študentov in prijetne obštudijske aktivnosti. Ob številnih pomembnih projektih je aktivno sodelovala tudi pri vzpostavitvi medgeneracijskega sodelovanja.

Na slovesnosti so podelili tudi ČASTNI NASLOV ZASLUŽNI PROFESOR, ki se podeljuje za izredne uspehe in dosežke pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in mentorskem delu ter za razvoj in delovanje fakultete. Tako je na predlog Pravne fakultete zaslužni profesor Univerze v Mariboru postal prof. dr. Marijan Kocbek. Profesor Kocbek je eden najvplivnejših in najuglednejših pravnikov v Sloveniji, prepoznani predavatelj, raziskovalec in svetovalec ter nedvomno ena največjih avtoritet na področju gospodarskega (korporacijskega, predvsem delniškega) prava v Sloveniji. Njegova osebna bibliografija obsega več kot 1.000 enot, vse od izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, strokovnih člankov, prispevkov na konferencah pa do znanstvenih in strokovnih monografij. Je nedvomno eden najmarkantnejših predavateljev oziroma raziskovalcev, ki je v svoji karieri pustil neizbrisen pečat.

ČASTNI DOKTOR Univerze v Mariboru je na predlog Pravne fakultete postal prof. ddr. Günther Löschnigg. Profesor Löschnigg sodi med najbolj priznane znanstvenike na področju delovnega in socialnega prava v Avstriji in širšem evropskem prostoru. Svoje znanstveno delo je opravljal na različnih univerzah in visokih šolah v Avstriji in tujini. Pri tem je vzpostavil zavidljivo mrežo mednarodnih povezav. Leta 2015 mu je zvezni predsednik Republike Avstrije podelil avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. stopnje, leta 2021 pa mu je Univerza v Gradcu podelila zlato medaljo Pro Meritis. Pred več kot 15. leti je kot plod sodelovanja med Univerzo v Gradcu in Pravno fakulteto Univerze v Mariboru nastal Mednarodni delovnopravni dialog. Gre za znanstveni dogodek s svetovno udeležbo, na katerem se redno srečujejo in razpravljajo raziskovalci s področja delovnega in socialnega prava.

Iskrene čestitke vsem!

Med 28. julijem in 8. avgustom 2023 je kitajsko mesto Chengdu gostilo 31. poletno Univerzijado. V okviru enega največjih večpanožnih športnih dogodkov na svetu je sodelovala tudi študentka Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje PRAVO Pravne fakultete na Univerzi v Mariboru Ajda Kaučič. Prvega dne atletskega tekmovanja je Ajda uspešno prestala kvalifikacije za tek na 400 metrov, pri čemer je dosegla čas 55,15 sekund. S tem rezultatom si je zagotovila odlično 9. mesto in se brez težav prebila v polfinale. V njenem polfinalnem nastopu na 400 metrov je dosegla čas 54,45, kar je zelo blizu njenega osebnega rekorda (54,38). S tem dosežkom si je priborila skupno 11. mesto med študenti na svetu.

Ajda Kaučič: »Zelo sem zadovoljna s svojim polfinalnim tekom in tudi s svojo celotno sezono. Odtekla sem 400 metrov tako kot znam, kar se je tudi pokazalo na rezultatu, ki je samo za sedem stotink slabši od osebnega rekorda. Izkušnja je bila nepozabna in sem res vesela, da sem lahko bila del te avanture. Kitajska je nekaj posebnega. Vredno si jo je obiskati, ter doživeti njeno edinstveno kulturo.«

The Central European Academy s sedežem v Budimpešti je 4. in 5. septembra 2023 obeležila 25 let Mednarodnega kazenskega sodišča s konferenco: ICC at 25: Lessons Learned, Might Have Been Learned and Unlearned. Med predavatelji so bili sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča, sodniki ustavnih sodišč ter profesorji fakultet, med njimi tudi docent dr. Mensah C. Marius s Pravne fakultete Univerze v Mariboru z referatom o Mednarodnem kazenskem sodišču in Afriki.

Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava.

Gradivo sta pripravila red. prof. dr. Matjaž Tratnik in doc. dr. Petra Weingerl.