Novice

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je pridobila nov temeljni raziskovalni projekt pri Agenciji za raziskovanje RS (ARIS). Naslov triletnega projekta je "Vsi so v storitvah": krmarjenje z regulativnimi izzivi megatrenda servitizacije, njegova nosilka pa je prof. dr. Janja Hojnik.

Izhodišča raziskovanja: servitizacija, pomemben megatrend v sodobni družbi, združuje ekonomske, tehnološke in ekološke vidike, vendar je premalo zastopana v pravni znanosti in praksi. Namen novega raziskovalnega projekta je odpraviti to vrzel s preučevanjem prehoda s tradicionalnih linearnih modelov na krožne, storitveno usmerjene modele. Ta premik, kjer potrošniki cenijo funkcionalnost pred izdelki, se kaže v različnih sektorjih, kot so izobraževanje, moda in proizvodnja, ter vpliva na angažiranost potrošnikov in poslovne strategije. Projekt bo raziskoval pravne, ekonomske in okoljske posledice teh poslovnih modelov v digitalni dobi, pri čemer se bo osredotočil na regulativne izzive, trajnost in pravice potrošnikov.

Izbranih je 10 najvplivnejših pravnikov, ki so po mnenju javnosti vidno zaznamovali leto 2024 tako na pravnem področju kot tudi širše v družbi.

Izmed dvajsetih finalistov, ki so bili v prvem delu glasovanja predlagani največkrat, se je med najvplivnejše uvrstilo deset pravnic in pravnikov med katerimi sta kar dva s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in sicer
red. prof. dr. Janja Hojnik in izr. prof. dr. Miha Šepec.

Iskrene čestitke!

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je (pri prof. dr. Darji Senčur Peček v okviru »Fulbright Specialist Programe«) od 10. oktobra do 10. novembra 2024 gostovala profesorica dr. Carol Daugherty Rasnic (iz ZDA). Dr. Rasnic je zaslužna profesorica delovnega, gospodarskega in mednarodnega prava na Virginia Commonwealth University. Na svoji pravni poti je kot gostujoča profesorica poučevala na pravnih fakultetah v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Irskem. Bila je vodja več projektov Inštituta za delovno pravo in industrijske odnose v Evropskih skupnostih v Trierju v Nemčiji in prejemnica štipendije profesorja Sir Neila MacCormicka za raziskave na Pravni fakulteti Univerze v Edinburghu. Je avtorica treh knjig in več kot 150 člankov v pravnih revijah, ocen knjig ali monografij in je nekdanja članica Ameriške odvetniške zbornice in Odvetniške zbornice Virginije, Akademije za pravne študije v poslovanju, Mednarodnega združenja za socialno-varnostno in delovno pravo, Društva pravnikov, Združenja družbeno-pravnih študij, Kongresa mednarodnih pravnikov, Irskega združenje učiteljev prava, Irskega društvo za pravno zgodovino in Društva Thomas More.

Tekom njenega gostovanja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je, med drugim, opravila več predavanj na temo (delovnega) prava Združenih držav Amerike, vključno s problematiko položaja »mikro-podjetnikov« v digitalni dobi (določanje zaposlitvenega statusa platformnih delavcev itd.). Prav tako je z nekaterimi študenti opravila tudi individualne posvete ter sodelovala na dogodku »Teden delovnega prava«. Sestala se je tudi s predstavniki vodstva fakultete.

Fulbrightov specialistični program (»Fulbright Specialist Program«) je program ameriškega zunanjega ministrstva in je edinstvena priložnost za ameriške akademike in uveljavljene strokovnjake, da se udeležijo dvotedenskih do šesttedenskih projektnih izmenjav v gostiteljskih institucijah po vsem svetu. Več o programu je dostopno na: https://fulbrightspecialist.worldlearning.org/.

Asist. dr. Aljoša Polajžar se je 14. in 15. novembra v Budimpešti udeležil konference »Workers at Crossroads – Contemporary Challenges of Labour and Social Security Law in Europe: Same Problems, Different Approaches?«. Konferenca je bila organizirana v soorganizaciji združenja European Labour Law Young Scholars (ELLYS) in visokošolske institucije Central European Academy (CEA, Közép-Európai Akadémia). Na posvetu je naslovil problematiko uresničevanja kolektivnih delavskih pravic oseb, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja (platformni delavci itd.).

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je v sodelovanju z rektoratom Univerze v Mariboru ter s pomočjo dr. Damjana Kukovca, sodnika Splošnega sodišča pri Evropski uniji, v petek, 15. 11. 2024, v Mariboru v univerzitetni Dvorani Vladimirja Bračiča uspešno izpeljala Strateško energetsko konferenco o sinergijskih potencialih na izobraževalnem in raziskovalnem področju. 

V okviru konference je potekala odprta diskusija o aktualnih izobraževalnih in raziskovalnih izzivih, ki se tičejo energetskega prava in nasploh energetskega sektorja, pri čemer so se izkristalizirale nekatere možne rešitve. Konferenca je spodbudila komunikacijo in tesnejše povezovanje zainteresiranih deležnikov s ciljem izkoriščanja sinergij in njihove multiplikacije. Univerzitetne izobraževalne in raziskovalne dejavnosti lahko tako še bolj podpirajo slovenski energetski sektor, hkrati pa lahko še bolj učinkovito delujejo v Evropski uniji in širše.

Konferenca je bila zastavljena interdisciplinarno in interinstitucionalno. Sestavljena je bila iz uvodnega dela, šestih tematsko povezanih panelov in sklepnega dela, kot sledi:

V petek, 11. oktobra 2024, je na Pravni fakulteti UM potekala slovesnost ob Dnevu Pravne fakultete.

Povabljene goste so nagovorili dekan Pravne fakultete UM, red. prof. dr. Tomaž Keresteš, rektor UM, red. prof. dr. Zdravko Kačič in slavnostni govornik, dr. Paul Timmers z Inštituta za javno upravljanje (Public Governance Institute) Univerze v Leuvenu v Belgiji. Dr. Timmers  je osvetlil geopolitične izzive, s katerimi se sooča Evropa v dobi zapletenih nastajajočih tehnologij, in poudaril, da ti izzivi presegajo zgolj tehnologijo in vplivajo na evropsko socialno ekonomijo, konkurenčnost, varnost in drugo.

Na slovesnosti so bila podeljena različna priznanja in nagrade, s katerimi smo se spomnili na zelo uspešno leto, polno številnih dosežkov z različnih področij.

Prof. dr. sc. Eduard Kunštek s Pravne fakultete Univerze na Reki je prejel Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomemben prispevek k ugledu Pravne fakultete UM.

Priznanje dekana Pravne fakultete Univerze v Mariboru za pomembne obštudijske dosežke na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo je prejel Matej Makoter Rožmarin.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke sta prejeli Mendi Štritof na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pravo ter Teodora Kordiš na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo, obe za doseženo najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2023/2024.

Priznanje dobrotniku Pravne fakultete UM za viden doprinos k razvoju in ugledu Pravne fakultete UM je bilo podeljeno Inštitutu za civilno procesno in insolvenčno pravo Pravne fakultete Univerze v Gradcu.

Pohvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 5 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2023/2024, in sicer: Lana Simončič, Nuša Fakin, Miha Marko, Matej Makoter Rožmarin in Eva Vervega.

Zahvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 10 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2023/2024, in sicer: Aljaž Solina Skrbinek, Matej Velichkovski, Nastja Gonza, Katja Lah, Neli Kranjc, Tim Ograjenšek in Adrian Motoh Halitaj.

Na slovesnosti je nastopila tudi manjša zasedba Študentskega orkestra Maribor.

V ponedeljek, 18. novembra 2024, je profesorica Janja Hojnik sodelovala v komisiji za zagovor doktorske disertacije na eni najuglednejših in najstarejših pravnih fakultet v Evropi - na KU Leuven (1425) v Belgiji.

V sklopu gostovanja je bil organiziran tudi doktorski seminar, na katerem je sedem doktorskih kandidatov, vključno z našo asistentko Živo Šuta, predstavljajo izhodišča svojih doktorskih raziskav in odgovarjalo na vprašanja in komentarje profesorjev in drugih raziskovalcev. V profesorskem odboru so bili: profesorja Bert Keirsbilck in Evelyne Therryn s PF v Leuvnu, profesorica Vanessa Mak s PF v Leidnu in naša profesorica Janja Hojnik.

Na vabilo profesorja Keirsbilcka sta obiskali tudi kampus KU Leuven v Kortrijku. Vezi med Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Pravno fakulteto iz Leuvna so se z obiskom nadalje utrjevale.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 14. in 15. novembra 2024 potekala mednarodna konferenca „Pravice otrok v trajnostnem in digitalnem okolju: raziskovanje priložnosti in izzivov“, ki je bila posvečena dvema dogodkoma, in sicer 35. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah in 85. obletnici rojstva zasl. prof. dr. Miroslave Geč-Korošec.

Domači (predstavniki sodišč, Varuha človekovih pravic, UNICEFa ter odvetniki, zdravniki, socialni gerontologi…) in tuji predavatelji (Hrvaška, Srbija, BIH, Azerbajdžan, Malezija, JAR, Poljska, Turčija, Indija, Slonokoščena obala, Francija, Bolgarija, Španija, Slovenija) so v svojih prispevkih na eni strani povezovali vpliv in dosežke Konvencije o otrokovih pravicah od njenega sprejetja leta 1989 ter izpostavitev pomembnih mejnikov in zgodb o uspehu pri uresničevanju otrokovih pravic po vsem svetu z pogledom v prihodnost, ko so polemizirali razvoj otrokovih pravic glede na sodobne globalne izzive ter pri tem razpravljali o posledicah trajnostnega razvoja in digitalizacije za otrokove pravice. Na konferenci so aktivno sodelovali tudi naši predavatelji: izr. prof. dr. Borut HOLCMAN; izr. prof. dr. Miha ŠEPEC; prof. dr. Tjaša IVANC; prof. dr. Vesna RIJAVEC; doc. dr. Katja DRNOVŠEK; doc. dr. Marius MENSAH; prof. dr. Suzana KRALJIĆ.

Asist. Lina Burkelc Juras se je v tednu med 4. 11. in 8. 11. 2025 udeležila Eramus Mobility izmenjave na Universidade Portucalense v Portu. V sklopu izmenjave je izvedla več predavanj, katerih rdeča nit je izhajala iz načela sorazmernosti v evropskem pravu v povezavi z evropskim pravom družb. Na univerzi gostiteljici jo je toplo sprejela prof. dr. Fatima Castro Moreira.

Dne 22. 10. 2024 je na Univerzi v Mariboru potekal zaključni dogodek ŠI:UM (Študentski izzivi Univerze v Mariboru), na katerem so študenti Pravne fakultete UM (Anja Hiter Tinauer, Eva Vervega, Jakob Hauptman, Tomaž Herzog, Matias Kocijančič in Žan Jevšovar) in Ekonomsko poslovne fakultete UM (Maruša Terzič in Jan Bartolme) predstavili svojo projektno nalogo z naslovom »Izključitev in izstop družbenikov iz d.o.o.: izboljšanje pravne ureditve«. Pod pedagoškim mentorstvom izr. prof. dr. Jerneje Prostor in asistentke Line Burkelc Juras ter delovnim mentorstvom odvetnice Manuele Bencak so študenti od 1. 3. 2024 do 30. 6. 2024 raziskovali aktualno ureditev izključitve in izstopa družbenikov iz d.o.o. ter analizirali možnosti za izboljšanje uporabe obeh institutov v praksi.

Kljub temu, da je zakonska ureditev tako sodnega kakor tudi pogodbenega izstopa in izključitve dokaj jedrnata, se v praksi pojavljajo težave, na katere so študenti v projektni nalogi opozorili ter poskušali najti rešitve zanje. Projektno nalogo so razdelili na več sklopov, v katerih so predstavili sedanjo ureditev ter slabosti le-te. Posebej so oblikovali tudi poglavje, v katerem so analizirali primerjalnopravno ureditev sodne izključitve in izstopa v Avstriji in Nemčiji, opravili pa so tudi pregled hrvaške ureditve izstopa in izključitve. Verjetno najpomembnejši in za prakso najkoristnejši del projektne naloge predstavlja del, v katerem so pripravili predloge za oblikovanje klavzul družbenih pogodb in za spremembe sedanje zakonske ureditve, pri čemer so zasledovali predvsem cilj večje ekonomičnosti in skrajšanja danes precej dolgotrajnih postopkov izstopa in izključitve družbenika. Končno poročilo, ki so ga izdelali, ima torej naravo priročnika, ki lahko služi kot pripomoček zakonodajalcu pri pripravi morebitnih zakonodajnih sprememb, prav tako pa je lahko v pomoč gospodarskim družbam in družbenikom, ki se znajdejo v postopku izključitve oziroma izstopa. Prav za slednje pa je lahko koristna tudi pri vsakem od institutov zbrana sodna praksa slovenskih sodišč, ki pripomore k razumevanju trenutne sodne obravnave te problematike. Študenta ekonomije sta k pravnemu delu pridodala tudi ekonomski del projektne naloge, v katerem je analiziran postopek cenitve poslovnih deležev.

»Changing lives and opening minds« je slogan programa za ERASMUS+ mobilnosti, v okviru katerega so oktobra 2024 Pravno fakulteto Univerze v Mariboru obiskali gostujoči profesorji in drugi zaposleni iz Južnoafriške republike, Srbije, Madžarske in Bolgarije. Njihov obisk je obogatil naš izobraževalni program in našim študentom ponudil vpogled v različne pristope ter novosti na njihovih področjih.

Prof. dr. Hennie VAN AS, profesor na Nelson Mandela University (Port Eliazbeth, Južnoafriška republika), je opravil predavanja pri kazenskem pravu, in sicer na temi »Selected Topics: Organised crime in the fisheries industry« in »The movement of products in the illegal wildlife trade in Africa«. S svojim predavanjem je študente popeljal na področji kazenskega prava, ki omogoča vpogled v skrivne poti in metode trgovanja z ogroženimi vrstami, kar je ključnega pomena za učinkoviti boj proti tej nezakoniti dejavnosti. Razumevanje tega problema je ključno za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Afrik in za globalno okolje.

Prof. dr. Yordanka NONEVA ZLATKOVA je predavateljica na South-West University ‘Neofit Rilski’ (Blagoevgrad, Bolgarija). Študentom pri predmetu Družinsko in dedno pravo je predstavila temeljna izhodišča bolgarskega družinskega prava. Prav tako pa je študentom na 2. stopnji predstavila predavanji na temo »Smart Legal Contracts and their implications in the Digital Era« in »Rules concerning recognition of foreign judgements in the EU«.

Dr. Kis Kelemen BENCE (University of Pecs, Madžarska) pa je študente nagovoril pri predmetu Medijsko pravo, kjer predstavil pomembna izhodišča področja varovanja osebnih podatkov.

Pravno fakulteto pa sta obiskala tudi Goran PETROVIĆ in Ivan ŽIVIĆ, bibliotekarja iz Pravne fakultete Univerze v Kragujevcu (Srbija), ki sta si ogledala delovanje našega knjižničnega sistema ter z našimi zaposlenimi izmenjala dobre poslovne prakse.

Verjamemo, da so takšna sodelovanja ključna za širjenje obzorij in poglabljanje mednarodnega povezovanja.

Magistrantka Pravne fakultete Univerze v Mariboru Patricija Glavica je pod mentorstvom red. prof. dr. Matjaža Tratnika napisala magistrsko nalogo z naslovom The possibility of using self-defence against non-state actors in prejela priznanje Društva ZN, ki se podeljuje avtorjem in avtoricam za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela na področju delovanja OZN.

Patriciji Glavica iskreno čestitamo za prejeto priznanje.

Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani Društva za Združene narode za Slovenijo (stran se odpre v novem zavihku).

Profesorica dr. Janja Hojnik je 28.10.2024 predavala na Pravni fakulteti v Reki, Hrvaška v okviru predmeta Notranji trg EU, in sicer na temo vse bolj zamegljene razlike med blagom in storitvami, do česar prihaja zaradi digitalizacije poslovanja, na dostopu temelječi potrošnji in s tem povezanimi novimi poslovnimi modeli.

V okviru predmetov iz prava EU smo v sredo, 23.10.2024, izvedli zanimiv dogodek. Ob gostujočem predavanju sodnice in generalne pravobranilke na Splošnem sodišču EU, prof. dr. Maje Brkan, smo izvedli skupno spletno predavalnico, v kateri so sodelovali tako študenti 5. letnika Pravne fakultete Univerze v Maribor s prof. dr. Janjo Hojnik kot tudi študenti 2. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani s prof. dr. Ano Vlahek, ob udeležbi članov Slovenskega društva za pravo EU. Dr. Brkan je predavala o prenosu pristojnosti za predhodno odločanje na Splošno sodišče EU.

Veselimo se še več združenih predavanj za študente obeh fakultet ob pomoči sodobne tehnologije.

Na Pravni fakulteti UM se je 1. oktobra 2024 začel izvajati tudi nov projekt Jean Monnet Module, ki ga je pri Evropski komisiji za obdobje treh let pridobila izr. prof. dr. Jerneja Prostor.

Naslov modula je »Cross-border corporate restructuring of companies in EU« oziroma „Čezmejno prestrukturiranje družb v EU“. Cilj modula je spodbuditi poučevanje, raziskovanje in razmislek o izvajanju svobode ustanavljanja na nacionalni ravni in ravni EU. Gre za pomembno temo globalnega gospodarstva, o kateri se razpravlja na mednarodni ravni in je še vedno predmet razvoja zakonodaje. Tema je zasnovana na enem od pomembnih izhodišč EU – cilju ustvariti gospodarstvo, ki bo delovalo za ljudi.

Modul želi udeležence (študente, strokovnjake iz prakse, druge zainteresirane in javnost) opremiti z boljšim razumevanjem vpliva, ki ga lahko imajo takšni postopki prestrukturiranja na družbe, ter jim omogočiti, da pridobljeno znanje uporabijo v praksi.