Novice

Novice 61 do 80 od 165

Pri založbi Intersentia izšla monografija v so-uredništvu prof. Vesne Rijavec in asist. Katje Drnovšek

Datum objave: 08.07.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Med avtorji poglavij tudi prof. Tomaž Keresteš, prof. Tjaša Ivanc, prof. Suzana Kraljić in asist. Denis Baghrizabehi.

Monografija »Cross-Border Enforcement in Europe: National and International Perspectives« je plod zaključenega evropskega projekta »Remedies concerning Enforcement of Foreign Judgements according to Brussels I Recast«, ki ga je uspešno koordinirala Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.  Delo obravnava številna aktualna vprašanja čezmejne izvršbe na ravni EU (harmonizacija prostega pretoka sodnih odločb) in posebnosti ureditev v nacionalnem pravu posameznih držav članic.

Ob številnih tujih strokovnjakih, so avtorji posameznih poglavij tudi:

  • prof. dr. Vesna Rijavec & prof. dr. Tomaž Keresteš, International Mutual Legal Assistance in Civil Matters from a Slovenian Perspective,
  • prof. dr. Tjaša Ivanc, The Interplay between Brussels I Recast and the Slovenian Rules on Remedies under the New System of Direct Enforcement of Foregin Judicial Decisions,
  • prof. dr. Suzana Kraljić, Brussels II Bis and Abolition of Exequatur: Experience and Visions,
  • asist. Katja Drnovšek, Economic Implications of the Abolition of Exequatur under Brussels I Recast,
  • asist. Denis Baghrizabehi, Understanding Cross-Border Enforcement against the Backdrop of Judicial Federalism and Procedural Autonomy: Any Useful Cues from the United States?

Izšla je študentska revija IUSTO IURE

Datum objave: 01.07.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Vabljeni k branju glasila študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru pod uredništvom študentke Urške Grubač Kaučič in s strokovno podporo asistenta Klemna Drnovška.

Klikni >> TUKAJ <<.

V gosteh predstavniki Notarske zbornice Ruske federacije

Datum objave: 26.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V sredo, 24. junija 2020, na predvečer državnega praznika slovenske državnosti, je Pravna fakulteta, dekanica pravne fakultete, red. prof. dr. Vesna Rijavec gostila in hkrati bila gostja. Gostila je predstavnike Notarske zbornice Ruske federacije (Moskalenko) in bila gostja Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne Maribor, ki ima svoj sedež na območju Melja/Maribor (Ujčič).

V prostorih Muzeja, ki je bil prostor groze na začetku II. svetovne vojne Stalag XVIII D, saj je v času od 1941, do marca 1942 v prostorih umrlo 5000 ruskih ujetnikov, 5000 mladih mož, pred katerimi je bilo še vse življenje.

V prostorih Muzeja je stalna razstava v spomin na te dogodke in sami prostori so do neke mere še verodostojna priča teh dogodkov.

Notarsko delegacijo Ruske federacije je s praznovanjem 25. letnice ponovne uvedbe Notariata v Sloveniji in njegovo zgodovino vse tja do leta 1502, seznanil v okviru svojega predavanja, izr. prof. dr. Borut Holcman in s tem opozoril na praznovanje dneva domovine, ki je sposobna ohranjati spomin na ljudi, ki so bili zaradi ljudi razčlovečeni.

Po uradnem delu v prostorih Muzeja, je dekanica PF UM, red. prof. dr. Vesna Rijavec za vse udeležence pripravila sprejem.

Avtor besedila: izr. prof. dr. Borut Holcman

Študentska pravda je za nami

Datum objave: 16.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V ponedeljek, 15. junija 2020, smo na Pravni fakulteti ob upoštevanju epidemioloških smernic uspešno izvedli Študentsko pravdo – tekmovanje slovenskih študentov prava iz znanja civilnega prava. Veseli nas, da študenti že 5. leto zapovrstjo prepoznavajo dodano vrednost tekmovanja in da lahko v vlogi ocenjevalcev gostimo zares izvrstne sodnike in odvetnike.

Letošnji primer je z ozirom na pandemijo covid19 še posebej aktualen, saj so študenti obravnavali primer odškodnine za slučaj opustitve oziroma izmikanja cepljenju. Zastavljeni primer je vključeval mešan avstrijsko-slovenski zakonski par, živeč v Avstriji. Paru se je rodila deklica, ki jo je mati po sporu z očetom odpeljala k staršem v Slovenijo. Jabolko spora med starši je bilo prav cepljenje njunega otroka. Medtem ko si je oče, sicer državljan Avstrije, kjer cepljenje proti ošpicam ni obvezno, prizadeval deklico cepiti, je mati zaradi domnevnih nevarnosti cepljenja vztrajno zavračala to možnost. Mati je nadalje deklico vpisala v slovenski vrtec pri čemer je predhodno opravila še pregled pri pediatru, ki je zgolj opozoril na obveznost cepljenja, ni pa o tem obvestil pristojnega inšpektorata. Po spletu okoliščin je deklica na obisku pri očetu v Avstriji zbolela za ošpicami, nato pa v vrtcu v Sloveniji okužila več drugih otrok, eden je zaradi zapletov umrl. Primer si lahko v celoti, skupaj z izvedenskim mnenjem, ogledate na sledeči povezavi: https://pf.um.si/studij/tekmovanja-studentov/studentska-pravda/studentska-pravda-2020/

Na dveh polfinalnih obravnavah so se srečale štiri ekipe študentov iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Po mnenju prvega polfinalnega senata (višja sodnika Alenka Zadravec, odvetnik Domen Neffat (o. p. Neffat) in Suzana Bončina Jamšek (odv. pisarna ODI Law)), je prevladala ekipa v sestavi Maruša Erce, Patrik Velički, Sandi Šantl in Jakob Stanič Gruden nad ekipo v sestavi Petra Zupančič, Mima Berdnik, Oskar Peče, Marko Garmut. Na drugi polfinalni obravnavi je senat (odvetnica Urška Kežmah, odvetnica Nataša Štelcer, odvetnik Andrej Pohar (o.p. Čeferin)) odločila, da v finale napreduje ekipa v sestavi Valentin Delević, Jan Dolenc, Jasmina Mitev, Aleks Pešič ter Eva Žagar, ki je prevladala napram ekipi, ki so jo sestavljali Nataša Brunčič, Anamarie Potrč, Urška Germauc in Tim Zupan.

V finalu je senat, ki ga je kot predsednik vodil vrhovni sodnik Matej Čujovič, ob njem pa odvetnica Vesna Gorjup Zupančič (o. p. Gorjup) in odvetnica Petja Plauštajner (o. p. Plauštajner), odločil, da 1. mesto na tekmovanju zasede ekipa v sestavi Valentin Delević, Jan Dolenc, Jasmina Mitev, Aleks Pešič in Eva Žagar. Slednja je bila obenem izbrana za najboljšo govorko tekmovanja.

Za strokovno pomoč pri izvedbi tekmovanja, to je pripravi izvedenskega mnenja, se zahvaljujemo asist. Zoranu Simonoviću, dr. med., vodji oddelka za nalezljive bolezni pri OE MB NIJZ ter vsem ostalim sodelavcem.

Knjižne nagrade za letošnje zmagovalce je zagotovila GV Založba. Člani zmagovalne ekipe bodo prejeli svoj izvod Uvodnih pojasnil k Zakonu o pravdnem postopku z novelo ZPP-E . Knjiga je leta 2018 izšla pri GV Založbi, nastala pa je v soavtorstvu A. Ekarta, V. Rijavec, L. Udeta in T. Keresteša. GV založbi se najlepše zahvaljujemo za podporo pri izvedbi tekmovanja.

Odvetniška pisarna Gorjup bo v sodelovanju s Pravno fakulteto članom zmagovalne ekipe ponudila praktično usposabljanje v odvetniški pisarni. Usposabljanje bo potekalo v času sodnih počitnic pod mentorstvom odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov, zaposlenih v odvetniški pisarni. Usposabljanje bo sestavljeno iz pedagoško-teoretičnega in praktičnega dela. Pripravništvo zagotovo predstavlja izjemno priložnost za razvoj veščin dobrega pravnika in pridobivanje izkušenj med študijem.

Skupna izjava evropskih profesorjev prava v obrambo pravnega reda EU: nacionalna sodišča ne morejo preglasiti sodbe Sodišča EU

Datum objave: 01.06.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Na pobudo petih profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz je bila objavljena Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU. S tem se je del akademske skupnosti odzval na sodbo nemškega ustavnega sodišča, ki je bila razglašena 5. maja letos in s katero je to sodišče zavrnilo priznati veljavnost sodbe Sodišča EU v povezavi s programom kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (obvestilo o sodbi v nemškem in angleškem jeziku). Izjavo je doslej podpisalo več kot 30 profesorjev z različnih evropskih in drugih univerz, vključno z dr. Janjo Hojnik in dr. Petro Weingerl z Univerze v Mariboru. V nedeljo, 31.5.2020, je izjavo v prevodu objavilo več vodilnih evropskih medijev.

V nadaljevanju lahko preberete besedilo izjave v slovenskem prevodu (prevod Janja Hojnik), original je objavljen na Verfassungsblog, 26.5.2020.

Skupna izjava v obrambo pravnega reda EU:

Nacionalna sodišča ne morejo preglasiti sodb Sodišča EU

Evropska unija je skupnost, ki temelji na vladavini prava. Pravni red EU je hrbtenica, ki drži EU skupaj, in sodba nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Weiss predstavlja resno grožnjo zanj. Ta grožnja znatno presega morebitne posledice sodbe v zadevi Weiss za evropsko monetarno politiko. S to izjavo želimo izraziti naše skupno stališče, da je trditev nemškega sodišča (Bundesverfassungsgericht – BVerfG), da lahko sodbo Sodišča EU razglasi za »nezavezujočo za Nemčijo«, nevzdržna in mora biti z vsemi močmi zavrnjena. Naslavljamo tudi tiste različice teorije ustavnega pluralizma in ustavne identitete, ki zagovarjajo avtoriteto BVerfG ali katerega koli nacionalnega sodišča, da sprejme takšno sodbo, ali ki so jih k temu (čeprav nenamerno) spodbujale.

V zadnjih desetletjih so teoretiki razvili koncept ustavnega pluralizma kot način za razrešitev pat položaja, v katerem so se znašla Sodišče EU in nacionalna ustavna sodišča, kot je BVerfG, glede vprašanja pravne primarnosti (Kompetenz-Kompetenz). Osrednje vprašanje tega dolgoletnega spora zadeva vprašanje, katero sodišče naj ima zadnjo besedo pri reševanju nasprotij med pravom EU in nacionalnim ustavnim pravom. Teoretiki ustavnega pluralizma zagovarjajo, da ni nobene potrebe po dokončnem odgovoru na vprašanje, katero sodišče naj ima končno besedo in da je napetosti med nasprotujočimi se trditvami o premoči mogoče rešiti preko sodnega dialoga in norm strpnosti in prilagajanja.

Sodba BVerfG v zadevi Weiss – in takojšen odziv na to sodbo s strani avtokratskih režimov na Madžarskem in Poljskem – kaže globoke omejitve takšnega optimističnega pogleda. Priznajmo: ustavni pluralizem ne more zagotoviti praktičnega končnega odgovora na vprašanje, ki je v jedru uganke Kompetenz-Kompetenz, saj so včasih neposredni konflikti glede vprašanja, kdo ima zadnjo besedo v primeru konflikta med pravom EU in nacionalnim pravom, neizogibni.

Podpisniki te izjave soglašamo z ustavnimi pluralisti, da je sodniški dialog pomemben – dejansko predstavlja bistveno sestavino delovanja pravnega reda EU. Sodišče EU je samo priznalo, da nacionalna sodišča v sodelovanju s Sodiščem EU izpolnjujejo dolžnost, ki jim je bila podeljena skupno, to je da zagotavljajo, da je preko razlage in uporabe Pogodb spoštovano pravo. Soglašamo tudi, da morajo Sodišče EU in nacionalna ustavna sodišča voditi pravila vzajemne strpnosti in prilagajanja, kjerkoli je to mogoče, ter da si morajo prizadevati za pomiritev napetosti med njihovimi pravnimi redi na temelju norm kurtoazije.

Skratka, naklonjeni smo prizadevanjem ustavnih pluralistov, da prilagodijo legitimne pomisleke, ki jih imajo nekatera nacionalna ustavna sodišča glede konflikta med pravom EU in nedotakljivih vidikov njihovih domačih ustavnih redov. Dejansko so vpeti v temeljne pogodbe EU (zlasti člena 4 in 6 PEU). Čeprav so bili podani predlogi glede ustanovitve novih teles, ki bi lahko razsojala o ustavnih konfliktih med Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči, je sedanje stanje prava jasno: nacionalno sodišče ne more preglasiti ali razveljaviti sodbe Sodišča EU. Čeprav ne soglašamo z vsemi vidiki diskusije o ustavnem pluralizmu, smo nedvoumno in odločno enotni glede enega vprašanja: nesprejemljivo je, da nacionalno sodišče razglasi sodbo Sodišča EU za nezavezujočo v svojem pravnem redu.

Kot je Sodišče EU stalno ponavljalo od zadeve Costa naprej: če bi lahko nacionalna sodišča preglasila Sodišče EU, se pravo EU ne bi enotno in učinkovito uporabljajo v vseh državah članicah in celotni pravni temelji EU bi bili postavljeni pod vprašaj. Kot je Sodišče EU poudarilo v nedavnem obvestilu za javnost, je samo preko primarnosti prava EU»mogoče zagotoviti enakopravnost držav članic v Uniji, ki so jo te same ustanovile«. Države so del svoje suverenosti prenesle na EU ob pogojih vzajemnosti. Če bi lahko ena od njih sama odločala, kaj pravo EU pomeni zanjo, bi bila bolj enaka od drugih, pravni red EU pa bi se hitro razkrojil.

Nacionalna ustavna sodišča, kakršno je BVerfG, ostajajo edini varuhi ustavnih redov njihovih držav, vključno z varovanjem nedotakljivih, »večnih« elementov nacionalne ustavne identitete. Glede tega ima BVerfG povsem prav. A je v popolni zmoti glede sredstva, ki naj ga uporabi, če meni, da je Sodišče EU sprejelo sodbo, ki krši ustavno identiteto ali je enostavno ultra vires. Če podamo zgodovinsko analogijo, sodba BVerfG spominja na doktrino razveljavitve, na katero so se sklicevali somišljeniki Calhouna v ZDA pred državljansko vojno, ki bi dejansko državam članicam omogočila izbiranje tistih predpisov EU, ki jih bodo spoštovale – in tistih, ki jih ne bodo upoštevale.

Če nacionalno ustavno sodišče meni, da je akt EU ali sodba Sodišča EU v konfliktu z njihovo ustavo, ne more akta ali sodbe preprosto razglasiti za neuporabne v njihovem pravnem redu. Namesto tega lahko sodišče poskuša popraviti situacijo tako, da »prisili njihovo vlado, da bodisi spremeni ustavo, da poskuša preko političnega procesa EU spremeniti pravno pravilo EU, ali, če je to potrebno, v celoti izstopi iz Unije.« Čeprav se to zdijo dramatični koraki, so skladni s statusom EU kot unijo suverenih držav, ki so – prostovoljno – soglašale s tem, da so zavezane s pravom EU in da spoštujejo sodbe Sodišča EU, vse dokler ostajajo članice.

Seveda večina ustavnih pluralistov ni pričakovala, da bi se nacionalna sodišča spuščala v tako drzno nespoštovanje avtoritete Sodišča EU. Domnevali so, da se je neposrednim konfliktom mogoče izogniti ali jih zgladiti preko dialoga in prilagajanja. Kriza, ki jo je povzročila sodba BVerfG, nas opominja na bolečo resnico, ki so jo številni ustavni pluralisti poskušali odmisliti – to je, da se bodo občasno pojavili neposredni konflikti.

Končno, reakcije avtokratskih režimov na Madžarskem in Poljskem na sodbo BVerfG izpostavljajo drug problem z ustavnim pluralizmom – vprašanje, ki smo ga številni med nami že dlje časa izpostavljali, in sicer, da lahko avtokrati in sodišča pod njihovim nadzorom argumente ustavnega pluralizma in ustavne identitetezlorabijo. Ne smemo torej biti presenečeni, da sta madžarska in poljska vlada hitro pograbili sodbo BVerfG kot osnovo za trditev, da lahko njihova ustavna sodišča preglasijo Sodišče EU. To je bilo povsem pričakovano in dejansko napovedano.

Naš poudarek v tej izjavi ni na tveganjih, ki jih sodba BVerfG pomeni za monetarno politiko ECB, ampak želimo poudariti, da je ne glede na to, kar si kdo utegne misliti o programih kvantitativnega sproščanja ECB ali o oceni teh programov s strani Sodišča EU ali BVerfG, zamisel, da bi lahko nacionalno sodišče enostavno preglasilo sodbo Sodišča EU, nedopustna. Če nacionalnim sodiščem dovolimo, da razglasijo sodbe Sodišča EU za neuporabne v njihovih državah, uničimo pravni red EU. To velja tako v primeru, ko je zadevno nacionalno sodišče spoštovano, neodvisno sodišče v zdravi nacionalni demokraciji ali nadzorovano »sodišče« avtokratske države članice (ki morebiti niti ne izpolnjuje standardov po pravu EU, da ga razglašamo za sodišče). Zato je potrebno izjavo BVerfG, da je sodba Sodišča EU v zadevi Weissultra vires in nima zavezujočega učinka v Nemčiji, odločno zavrniti.

Avtorji:

  • R. Daniel Kelemen, Rutgers University
  • Piet Eeckhout, University College London
  • Federico Fabbrini, Dublin City University
  • Laurent Pech, Middlesex University
  • Renata Uitz, Central European University

Podpisniki:

  • Stefania Baroncelli, Free University of Bozen-Bolzano
  • Eva Brems, Ghent University
  • Tamara Čapeta, University of Zagreb
  • Carlos Closa, Spanish National Research Council
  • Vlad Constantinesco, 
  • John Cotter, Keele University
  • Antonio Estella, University Carlos III of Madrid
  • Diana Urania Galetta, University of Milan
  • Christoph Herrmann, University of Passau
  • Janja Hojnik, University of Maribor
  • Tomasz Koncewicz, University of Gdansk
  • Markus Kotzur, University of Hamburg
  • Ronan McCrea, University College London
  • Antonis Metaxas, University of Athens
  • Lina Papadopoulou, Aristotle University of Thessaloniki
  • Vasco Pereira da Silva, University of Lisbon
  • Vlad Perju, Boston College
  • Joël Rideau, University of Nice Sophia Antipolis
  • Wojciech Sadurski, University of Sydney
  • Eleanor Spaventa, Bocconi University
  • Peter Van Elsuwege, Ghent University
  • Juan Santos Vara, University of Salamanca
  • Petra Weingerl, University of Maribor
  • Ramses A. Wessel, University of Groningen
  • Marlene Wind, University of Copenhagen
  • Jacques Ziller, University of Pavia

Doc. dr. Miha ŠEPEC, asist. Jan STAJNKO in študenti Pravne fakultete o zaščiti žvižgačev v mednarodno priznani reviji MEDIA, CULTURE & SOCIETY

Datum objave: 18.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Doc. dr. Miha Šepec ter asist. Jan Stajnko sta v soavtorstvu s prof. dr. Suzano Žilič Fišer s FERI UM ter študentko PF UM Živo Šuta, študentko FERI UM Klaro Avsec in pripravnico na okrožnem sodišču v Murski Soboti ter diplomantko PF UM Tamaro Dugar objavili članek v mednarodno priznani reviji MEDIA, CULTURE & SOCIETY, ki šteje za eno najvplivnejših na področju komunikologije in medijskih komunikacij.

Članek z naslovom »The European whistleblowing directive: a legislative barrier between journalists and their sources?« zadeva novo direktivo o zaščiti žvižgačev ter med drugim načenja vprašanje, ali direktiva zmanjšuje pomen žvižgačev kot novinarskih virov. Do članka lahko dostopate na sledeči povezavi.

V članku so objavljeni izsledki študentskega PKP projekta »Zaščita žvižgačev - od pravne ureditve do novinarske prakse – WHISTLE«, v katerem so s pomočjo mentorjev doc. dr. Mihe Šepca, asist. Jana Stajnka s PF UM, prof. dr. Suzano Žilič Fišer s FERI UM ter Matije Stepišnika s Časnika Večer študenti raziskovali tako pravno kot širšo družbeno problematiko zaščite žvižgačev. Projekt je potekal v okviru programa »Po kreativni poti do znanja 2017–2020«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Avtorjem iskreno čestitamo za uspešno objavo članka!

 

Prof. dr. Verica TRSTENJAK prejela visoko avstrijsko odlikovanje - Avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda, 13. maja 2020

Datum objave: 14.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Republika Avstrija odlikovala univ. prof. dr. Verico Trstenjak, mednarodno priznano strokovnjakinjo za evropsko pravo in predavateljico na pravnih fakultetah v Sloveniji in Avstriji.

Zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen je univerzitetno profesorico dr. Verico Trstenjak odlikoval za njene izjemne znanstvene zasluge na področju evropskega prava in kot priznanje njenega prispevka za poglobitev odnosov med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo z Avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost I. reda.

Avstrijska veleposlanica v Sloveniji, mag. Sigrid Berka, je ob prisotnosti državnega sekretarja na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlanika Toneta Kajzerja, prof. dr. Verici Trstenjak izročila Avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda. Slovesnosti v prostorih avstrijske rezidence v Ljubljani je zaradi omejitev povezanih s COVID-19 potekala zgolj v najožjem krogu.

V svojem nagovoru je veleposlanica poudarila, da smo tokrat priča prav posebni povezavi med našima državama na področju znanosti, saj je avstrijski predsednik odlikoval mednarodno priznano strokovnjakinjo za evropsko pravo, ki predava na pravnih fakultetah v Sloveniji in Avstriji in je kot takšna še posebej dragocen vezni člen med obema državama.

Gospa prof. dr. Verica Trstenjak, roj. 9. decembra 1962, je mednarodno priznana strokovnjakinja za evropsko pravo in je bila od leta 2006 do leta 2012 generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije, in s tem do sedaj edina predstavnica Slovenije na tem položaju. Do leta 2018 je bila prof. dr. Trstenjak profesorica za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju. Trenutno je profesorica z evropsko pravo na magistrskem programu Univerze na Dunaju in na Pravni fakulteti Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju. Poleg tega poučuje tudi na poletnih visokošolskih tečajih v Salzburgu (Univerza v Salzburgu), Stroblu (Univerza na Dunaju) in Alpbachu (Univerza v Innsbrucku). Kot gostujoča profesorica dr. Trstenjak že vrsto let predava na različnih avstrijskih inštitucijah, med drugim je predavala tudi na Diplomatski Akademiji na Dunaju, in je oz. je bila članica številnih znanstvenih sosvetov, npr. Univerze na Dunaju ter mednarodnega Foruma Alpbach.

Od leta 2013 je gospa prof. dr. Trstenjak članica uprave Instituta za Podonavje in Srednjo Evropo ter od leta 2017 upravnega in izvršilnega odbora Agencije EU za temeljne pravice.

Ob tem je bila profesor dr. Verica Trstenjak že ves čas svojega študija povezana z Avstrijo. Na Univerzi na Dunaju je pripravljala svoj doktorat, pozneje je kot državna sekretarka za znanost pripravljala pot za nov bilateralni sporazum na področju znanosti med Avstrijo in Slovenijo. Veliko je prispevala k boljšemu sodelovanju in tudi poznavanju pravnih sistemov obeh držav in tudi za njuno prepoznavnost v EU.

Na podlagi njenega izjemnega strokovnega znanja, njenih strokovnih prispevkov in razprav ter mednarodnih izkušenj je profesorica dr. Verica Trstenjak cenjena in spoštovana tako v Avstriji kot Sloveniji. V tem smislu si gospa profesor dr. Trstenjak skozi vse svoje delo odločno prizadeva za medsebojno znanstveno povezanost in sodelovanje.

Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana ob tej priložnosti čestita gospe profesor dr. Verici Trstenjak za visoko avstrijsko odlikovanje.


Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana
Prešernova cesta 23
1000 Ljubljana

DODATNE INFORMACIJE:
Karin Hojker, asistentka za stike z javnostmi / T: (01) 479 07 13 / F: (01) 252 17 17 / E: karin.hojker@bmeia.gv.at

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru je osvojila nagrado za 14. mesto v skupnem seštevku in napisala drugi najboljši pisni memorandum tožnika na mednarodnem tekmovanju Jessup!

Datum objave: 04.05.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Ekipa PF je osvojila nagrado Alona E. Evans Award za odlično 14. mesto na tekmovanju Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition. Člani ekipe so Nika Bele, Admir Muratović, Teja Peče in Barbara Smogavc, pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl, red. prof. dr. Matjaža Tratnika in Leona Brulca.

Gre za tekmovanje v poznavanju mednarodnega javnega prava, ki je največje »moot« tekmovanje za študente prava. Na tem tekmovanju sodeluje cca. 745 pravnih šol iz 100 držav. Ker je letos zaradi pandemije odpadel ustni del tekmovanja, ki se sicer odvija v Washingtonu, D.C., so se nagrade podelile na podlagi pisnih izdelkov. Nagrajenih je bilo 40 najboljših ekip, ekipa PF UM pa se je uvrstila na 14. mesto. Poleg odlične razvrstitve v skupnem seštevku obeh memorandumov pa je ekipa PF UM zasedla tudi odlično 2. mesto za pripravljen pisni memorandum tožnika.

Povezava do virtualne podelitve nagrad: https://www.ilsa.org/2020/04/25/2020-international-rounds-virtual-awards-ceremony/

Iskrene čestitke!

Ekipa PF UM se na tem mestu najlepše zahvaljuje cenjenim sponzorjem za izkazano finančno podporo.

Prispevek na temo predčasnega prenehanja najemnih razmerij zaradi ukrepov Covid-19

Datum objave: 15.04.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus in asistent Klemen Drnovšek sta v TFL Glasniku objavila prispevek z naslovom "Možnost predčasnega prenehanja najemnih razmerij zaradi ukrepov Covid-19 in predlogi za spremembe zakonodaje v zvezi s spremenjenimi okoliščinami". Prispevek je še posebej uporaben za vse najemnike, saj avtorja predstavita pogoje za odpoved najemnega razmerja in možnost razveze zaradi spremenjenih okoliščin. Avtorja hkrati predlagata spremembo zakonodaje, ki bi pripomogla k lažjemu spopadanju s posledicami epidemije Covid-19 in bi bila bolj ustrezna tudi v primeru nastanka drugih spremenjenih okoliščin.

Prispevek je dostopen na tej >> povezavi <<. 

 

Ekipa Pravne fakultete Maribor uspešno nastopila na predtekmovanju v Sofiji

Datum objave: 18.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Ekipa Pravne fakultete Maribor v sestavi študentov: Dore Klančnik, Ane Krajtner, Leona Laha in Petre Zupančič, se pod mentorstvom asist. Denisa Baghrizabehija, Line Burkelc Juras, Stefana Danojevića in Hane Šrot že od septembra 2019 aktivno pripravlja na mednarodno pravniško tekmovanje Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.

V sklopu priprav na finalno tekmovanje, ki bo letošnje leto izjemoma potekalo preko videokonferenc, so tekmovalci po suverenem nastopu na predtekmovanju v Brnu, pred dvema tednoma uspešno nastopili še v bolgarski Sofiji.

Na organiziranem predtekmovanju v Sofiji so se tekmovalci Pravne fakultete Univerze v Mariboru pomerili proti ekipam The University of National and World Economy in Sofia University iz Bolgarije, IDA Aix Marseille University in Paris Dauphine University iz Francije, Cyril and Methodius University iz Skopja ter Juristische Fakultät der RUB iz Nemčije. Dobro organizirano predtekmovanje (t.i. »pre-moot«) je udeležencem predstavljalo odlično pripravo na glavno tekmovanje, hkrati pa tudi vpogled v reševanje mednarodnih gospodarskih sporov pred arbitražnim tribunalom.

Žal je zaradi pandemije Covid-19, ekipa morala odpovedati udeležbo na drugih predtekmovanjih, prav tako pa odpovedati organizacijo lastnega predtekmovanja.

Za finančno podporo ekipe pri pripravah na tekmovanje se najlepše zahvaljujemo našim cenjenim sponzorjem; to so Nova kreditna banka Maribor, d.d., Pošta Slovenije d.o.o., Kocerod d.o.o., Občina Sevnica in odvetnik ter stečajni upravitelj Blaž Štumpfl.

Tudi na finalnem delu tekmovanja, želimo našim študentom dober nastop in uspešno zastopanje naše fakultete.

 

Stvarnopravni zakonik s praktičnim komentarjem - prof. dr. Matjaž Tratnik

Datum objave: 12.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Praktični komentar Stvarnopravnega zakonika je namenjen predvsem pravnikom v praksi. Avtor se v njem namreč ne spušča v teoretično razglabljanje o posameznih institutih stvarnega prava, ampak jih na splošno obravnava toliko, kot je potrebno za razumevanje zakonskih določb.

V 16 letih od uveljavitve zakonika se je na tem področju nabrala obsežna sodna praksa, zato je pomemben del komentarja sistematična obdelava odločitev sodišč. Odločbe so razvrščene po posameznih zakonskih določbah, pri členih z zelo obsežno sodno prakso (na primer pri 43. členu SPZ) pa so združene po tematskih sklopih. Citirani so najpomembnejši deli iz obrazložitev odločb, ne le jedra.

Utrinki ekipe naše fakultete iz European Friendly Rounds tekmovanja Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition v Pragi

Datum objave: 09.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Tekmovanje Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition je tekmovanje v poznavanju mednarodnega javnega prava in je največje »moot« tekmovanje za študente prava. Na tem tekmovanju sodeluje več kot 680 pravnih šol iz 100 držav.

Od septembra lani se Jessup ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru v sestavi: Nika Bele, Admir Muratović, Teja Peče in Barbara Smogavc, pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl, red. prof. dr. Matjaža Tratnika in Leona Brulca, aktivno ukvarja s fiktivnim primerom spora med dvema državama in se sooča z reševanjem raznih vprašanj in problemov s področja mednarodnega javnega prava.

Od 6. do 8. februarja se je ekipa udeležila "European Friendly Rounds" v Pragi. V aprilu se bo odpravila na "International Rounds" v Združene države Amerike (v Washington).

Naši Jessup ekipi iskreno čestitamo za uspešno udeležbo na "European Friendly Rounds" v Pragi!

Gostujoče predavanje prof. dr. Matjaža Tratnika in doc. dr. Petre Weingerl na Karlovi univerzi v Pragi

Datum objave: 09.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Matjaž Tratnik in doc. dr. Petra Weingerl sta 5. marca 2020 predavala na Pravni fakulteti Karlove univerze v Pragi. Na povabilo Češkega društva za mednarodno pravo in Oddelka za mednarodno pravo Karlove univerze sta predavala na temo diplomatske zaščite. Pri tem sta izpostavila nove trende, predvsem v zvezi s položajem posameznika, ter vpliv evropskega povezovanja na ta uveljavljen koncept mednarodnega prava. 

Iskrene čestitke ob DNEVU ŽENA

Datum objave: 06.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V akademski skupnosti, ki ji pripadamo, razumemo družbene spremembe, ki so vodile k enakopravnejšim delitvam družbenih vlog kot družbene pridobitve. Kot pokazatelje razvoja in napredka. Med temeljne zagotovljene oblike enakopravnosti vsekakor štejejo volilna pravica, enak dostop do izobraževanja, pravica do enakega plačila za enako delo, spoštovanje in zavarovanje žensk v reproduktivnih vlogah, ozaveščanje o vidnih in nevidnih oblikah spolne neenakosti.

Enakopravno vključevanje obeh spolov v akademsko skupnost razumemo kot bogastvo in prednost, oboje pa kot prispevek k hitrejšemu in h kakovostnejšemu razvoju naše univerze. Ženske na Univerzi v Mariboru so nepogrešljive sodelavke in študentke, aktivne, samostojne, delovne in uspešne. Od strukturno vzpostavljenih mehanizmov v našem skupnem delovnem, raziskovalnem in študijskem okolju pa je odvisno, koliko možnosti ponujamo, da lahko svoje potenciale uresničijo.

Z veseljem vas pozivamo k ogledu videadoc. dr. Petre Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki nam je del svoje ustvarjalnosti predstavila sama, spregovorila o svojih izobraževalnih in delovnih izkušnjah in razkrila le delček tistega bogastva, ki sicer nastaja kot sestavni del dosežkov celotne Univerze v Mariboru. Doc. dr. Petra Weingerl je docentka in raziskovalka, doktorica pravnih znanosti in dipl. ekonomistka, prejemnica priznanja Zveze društev pravnikov RS mladi pravnik leta 2018.

Filozofinja in sociologinja Renata Salecl je pred skorajšnjim praznikom izrekla naslednjo misel: »Če bi se v javnosti začela resna razprava o tem, da postane osmi marec državni praznik, bi to pomenilo, da se je začelo z večjim spoštovanjem gledati na zgodovino bojev za ženske pravice.« Državnega praznika še nimamo. Svojim kolegicam, sodelavkam in študentkam iskreno čestitamo ob prazniku žensk, ob katerem želim tudi osebno poudariti, da so cenjene, spoštovane in nepogrešljive v naši akademski skupnosti.

Avtor besedila: Rektor UM, prof. dr. Zdravko Kačič

Video: UM (https://www.youtube.com/watch?v=5pdxd8pNJvk&feature=youtu.be)

Sodobne dileme prekrškovnega prava energetike

Datum objave: 06.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V tem delu so združili moči vodilni strokovnjaki s področja prava energetike, vrhunski prekrškovnopravni znanstveniki in nekateri najbolj perspektivni študenti Univerze v Mariboru. Rezultat je prva slovenska monografija s področja prekrškovnega prava energetike. Gre za eno prvih tovrstnih del na svetu. Delno gre za obogateno gradivo, ki je nastalo tekom projekta ENERJUST – Nadzorno-prekrškovni vidiki varstva odjemalcev na dobavnem trgu z električno energijo in zagotavljanje skladnosti s kodeksi ravnanja. Projekt je potekal v okviru programa »Po kreativni poti do znanja 2017–2020«. Izsledke projekta smo v ločenih poglavjih dopolnili praktiki in akademiki, katerih delo je tako ali drugače povezano s prekrškovnim pravom in energetiko.

Avtorji v monografiji, sestavljeni iz dvanajstih samostojnih prispevkov, bralca popeljejo skozi izbor različnih tematik, ki so osredotočene zlasti na tržni del dejavnosti. Sprehodijo se od nomotehničnih in policy vidikov, do zagotavljanja ustrezne ravni konkurence in varstva pravic ranljivih kategorij odjemalcev. Z ozirom na specialne določbe so obravnavane teme, kot so načelo zakonitosti, blanketne norme in ne bis in idem. Raziskani sta problematika nadzornih postopkov in zagotavljanje etičnosti poslovanja v panogi.

Publikacija je na voljo v tiskani izdaji in se prodaja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

POVEZAVA: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/463

E-publikacija z naslovom Hrestomatija pod uredništvom izr. prof. dr. Suzane Kraljić in prof. dr. Joza Čizmića

Datum objave: 04.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Obveščamo vas, da se je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru uspešno zaključil postopek izdaje e- publikacije z naslovom Hrestomatija medicinskega prava.

Publikacija je dostopna na povezavi: https://press.um.si in https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/458.

Biografije

Suzana Kraljić (ur.), Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

Suzana Kraljić, izredna profesorica, je predstojnica Centra za medicinsko pravo pri Pravni fakulteti UM. Predava Medicinsko pravo ter Družinsko in dedno pravo. Je tudi Head of Editorial Board revije Medicine, Law & Society. ba urednika sta priznana strokovnjaka na področju medicinskega prava ter avtorja številnih del, ki s svojo vsebino posegajo na to pravno področje. Oba sta bila tudi nosilca bilateralnega projekta "Pravice, dolžnosti in odgovornosti pacientov", katerega rezultat je pričujoča monografija.
Maribor, Slovenija. E-pošta: suzana.kraljic@um.si

Jozo Čizmić (ur.), Univerza v Splitu, Pravna fakulteta

Jozo Čizmič, redni profesor v trajnem imenovanju, je vodja podiplomskega študija "Medicinsko pravo", ki ga izvaja Pravna fakulteta Univerze v Splitu. Oba urednika sta priznana strokovnjaka na področju medicinskega prava ter avtorja številnih del, ki s svojo vsebino posegajo na to pravno področje. Oba sta bila tudi nosilca bilateralnega projekta "Pravice, dolžnosti in odgovornosti pacientov", katerega rezultat je pričujoča monografija.
Split, Hrvaška. E-pošta: jozo.cizmic@pravst.hr

Monografija je posvečena izbranim vprašanjem medicinskega prava, ki se navezujejo z večih vidikov na pacientove pravice, dolžnosti in odgovornosti. Pacient namreč danes ni več pasivni akter, temveč se je spremenil v aktivnega akterja, ko se sprejemajo odločitve glede njegove zdravja in celo življenja. Ker pa sta pravo in medicina zelo dinamični področji, je bilo razumevanje pacientovih pravic v zadnjih letih deležno naglega razvoja in s tem povezanimi spremembami zakonodaje v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi na EU in mednarodni ravni. Obogatila se je tudi sodna praksa, ki ima prav tako ključen pomen na področju razvijanja in sodobnega pristopanja k problematika razumevanja pacientovih pravic, Monografija podaja širok pristop k obravnavi sedanjih pravnih vprašanj tega področja (npr. varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, kazenska odgovornost, soodgovornost pacienta ....), kakor tudi vprašanj, ki jih medicina, pravo in nenazadnje (bio)etika odpirata glede pacientovih pravic, dolžnosti in odgovornosti na eni strani, kakor tudi glede pristojnosti, kompetenc in odgovornosti zdravstvenih delavcev, zdravstvenih organizacij in zdravstvenih sistemov na drugi strani.

Delovnopravna zaščita žvižgačev v štirih državah Višegrajske skupine, Franciji in Sloveniji

Datum objave: 04.03.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Workplace Whistleblowers' Protection in the V4 countries, France and Slovenia (WhistlePro); Visegrad Grant, No 21930021

Prof. Dr. Darja Senčur Peček sodeluje v raziskovalnem projektu, financiranem s strani Mednarodnega Višegrajskega sklada, na temo zaščite žvižgačev - delavcev, ki razkrijejo nepravilnosti ali kršitve zakonodaje pri njihovih delodajalcih, tako v javnem kot zasebnem sektorju (whistleblowing).

V projektu sodelujejo raziskovalci iz šestih držav – iz vseh štirih držav Višegrajske skupine – Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, pa tudi iz Francije in Slovenije.

Glavni cilj projekta je razviti model učinkovite zaščite žvižgačev v posameznih državah, še posebej ob upoštevanju obveznosti držav članic, da do 17. decembra 2021 implementirajo Direktivo 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Več informacij o projektu (planiranih konferencah in publikacijah) je dostopnih na posebni spletni strani projekta, v okviru Univerze v Lodzu (Poljska), ki je koordinator projekta.
Glej https://wpia.uni.lodz.pl/en/research/whistlepro.

Več o Mednarodnem Višegrajskem skladu glej https://www.visegradfund.org/.

 

Supported by:

Ekipa PF na regionalnem finalu tekmovanja European Law Moot Court v Lizboni

Datum objave: 10.02.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Mariboru v sestavi: Lina Lajlar, Aljaž Kralj, Aleksa Radovanović in Valentin Tratnik, se je med 6. in 9. februarjem pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl in študenta Aljoše Polajžarja udeležila tekmovanja European Law Moot Court (ELMC), ki je potekalo v Lizboni na Universidade de Lisboa. Za pomoč pri pripravah se zahvaljujemo tudi doktorandu Mihaelu Pojbiču.

Ob naši fakulteti je na regionalnem finalu, kamor smo se uvrstili na podlagi odličnih pisnih izdelkov, nastopalo še 11 drugih uglednih pravnih fakultet, med drugim iz Leidna, Edinburgha, Heidelberga, Lilla, Université catholique de Louvain, itd. Naša ekipa se je zelo dobro odrezala, a se žal ni uvrstila v veliki finale tekmovanja, ki bo potekalo aprila v Luxembourgu na Sodišču EU. V veliki finale se uvrsti le ena ekipa iz regionalnega finala.

Ekipi čestitamo za nastope na tekmovanju ter vso opravljeno delo v zadnjih šestih mesecih!

Strokovni sestanek konzorcija EU-En4s na Cipru

Datum objave: 31.01.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

V času od 23. do 25. januarja 2020 je v Larnaki (Ciper) potekal strokovni sestanek v okviru evropskega raziskovalnega projekta "EU-En4s", ki ga koordinira Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

Naziv projekta se v celoti glasi "Diversity of Enforcement Titles in cross-border Debt Collection in EU", konzorcij pa vključuje 16 partnerskih institucij iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Švedske, Cipra, Španije, Portugalske, Litve, Albanije, Poljske in Češke.

Cilj projekta je raziskati raznolikosti izvršilnih naslovov, predvsem sodb in notarskih zapisov, posameznih držav članic in prispevati k odpravi težav v čezmejni izvršbi. Projekt financira pravosodni program Evropske unije (EU Justice Programme).

Več o projektu najdete na spletni strani Inštituta za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo in v informativni zgibanki.

Ob Rektorjevem dnevu podelili priznanja in nagrade Univerze v Mariboru

Datum objave: 31.01.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Na Univerzi v Mariboru so 27. januarja 2020 na slovesnosti ob Rektorjevem dnevu podelili nagrade in priznanja tistim, ki so s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru. Na slovesnosti so podelili 59 nagrad in priznanj Univerze v Mariboru, med nagrajenci so bili tudi študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru in višja sodnica in predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru gospa Alenka Zadravec, ki že vrsto leto sodeluje s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru.

Dobitniki Perlachovega priznanja za leto 2019 pod mentorstvom asistenta Jana Stajnka so Iza Beširević, Aljoša Polajžar, Mihael Pojbič in Tamara Cheles Coelho. Perlachovo nagrado se podeli za raziskovalno, umetniško, strokovno in razvojno dejavnost skupin študentov UM.

Študent Magistrskega študijskega programa "Pravo" Aljoša Polajžar je prejel tudi Rektorjevo nagrado za leto 2019 za najboljše študijske uspehe študentov UM v vpisni generaciji.

Nagrajencu in dobitnikom priznanj iskreno čestitamo.

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, je v svojem nagovoru izpostavil: ''Univerza v Mariboru je pred pomembno nalogo začrtati svojo pot v naslednje desetletje, pot ki jo bomo opredelili v Strategiji razvoja UM 2020-2030. Prepričan sem, da bomo zavedajoč se naših velikih potencialov, ambicij ter zmožnosti, zastavili zelo smele cilje, z doseganjem katerih bomo pomembno nadgradili pogoje, potrebne za ustvarjanje prihodnosti, kot si jo želimo. Da smo že na dobri poti uspešnega izvajanja našega poslanstva, z izkazanim odličnim delom pričajo današnje nagrajenke in nagrajenci. Vsem se zahvaljujem ter iskreno čestitam. Veselim se vaših nadaljnjih uspehov ter skupnega sodelovanja.''