Novice

V sredo 6. marca 2024 je na PF potekala predstavitev Erasmus + programa. Namen predstavitve je bil seznanitev študentov o samem programu in njegovih ključnih informacijah, ki bi študente spodbudile oziroma olajšale odločitev in postopek prijave za izbrano Erasmus+ študentsko mobilnost. Predstavljene so bile študijske mobilnosti, mobilnosti za opravljanje pripravništva ali prakse ter kratki intenzivni programi (KIP). Osnovne informacije o mobilnosti (npr. potek postopka prijave, partnerske institucije, finančne informacije,…) podale študentom Urša Segala iz mednarodne pisarne UM in prof. dr. Suzana Kraljić, Erasmus koordinatorica na PF UM, ter Rebeka Livić, strokovna delavka na področju Erasmus+ na PF UM. Študente je nagovoril tudi Matej Makoter Rožmarin, Erasmus+ ambasador PF UM, ki je predstavil tudi svoje vtise glede svoje študijske izmenjave na PF Cardinal Stefan Wyszynski University v Varšavi (Poljska). Svoje izkušnje sta s študenti delila tudi mlada raziskovalka Živa Šuta, ki je predstavila svoje izkušnje v okviru študentske mobilnosti na PF University of Ghent (Belgija) kakor tudi v programu KIP (University of Copenhagen, Danska). Spodbudne besede glede Erasmus+ mobilnosti je študentom posredovala tudi mladi raziskovalec Aljoša Polajžar, ki si je svoje mednarodne izkušnje in nova znanja pridobival na PF University of Maastricht (Nizozemska).

Vsi udeleženci promocijske dejavnosti so na koncu na študente naslovili spodbudne besede in priporočila glede vključitve v eno izmed možnih Erasmus+ mobilnosti.

Spoštovane sodelavke in sodelavci, študentke in študenti Univerze v Mariboru!

Mednarodni dan žena (8. marec) praznujejo v številnih državah po svetu. To je dan priznanja ženskam za njihove dosežke ne glede na nacionalne, etnične, jezikovne, kulturne, ekonomske ali politične delitve. Je tudi osrednja točka v gibanju za pravice žensk, ki opozarja na vprašanja, kot so enakost spolov, reproduktivne pravice, nasilje in zloraba žensk.

Praznik izvira iz delavskih gibanj v Severni Ameriki in Evropi v začetku 20. stoletja. Najstarejša različica naj bi bila »dan žensk«, ki ga je organizirala Socialistična stranka Amerike v New Yorku 28. februarja 1909. To je leta 1910 navdihnilo nemške delegatke na mednarodni konferenci socialističnih žensk, ki so predlagale, da bi »poseben dan žena« organizirali vsako leto. Naslednje leto so bile po vsej Evropi prve demonstracije in obeležitve mednarodnega dneva žena. Mednarodni dan žena je postal tudi mehanizem za protest proti prvi svetovni vojni. Kot del mirovnega gibanja so ruske ženske zadnjo nedeljo v februarju (ki je po gregorijanskem koledarju padla na 8. marec) praznovale svoj prvi mednarodni dan žena. Nekaj dni kasneje, ko so ženske v takratni Sovjetski Rusiji pridobile volilno pravico, je mednarodni dan žena, 8. marec, postal državni praznik.

Združeni narodi (ZN) si od leta 1977, ko so uradno priznali 8. marec kot mednarodni dan žena, neutrudno prizadevajo zagotoviti enakost spolov po vsem svetu. Ob letošnjem praznovanju izpostavljajo, da je doseganje enakosti spolov pomembnejše kot kdaj koli prej in da je čas za spremembe zdaj. Države sveta pozivajo: »Vlagajte v ženske: pospešite napredek«, zavedajoč se, da je zagotavljanje pravic žensk in deklet v vseh vidikih življenja edini način, da zagotovimo uspešna in pravična gospodarstva ter zdrav planet za prihodnje generacije. Pri tem poudarjajo, da je vlaganje v ženske imperativ človekovih pravic in temelj za izgradnjo vključujočih družb. Napredek za ženske pa koristi vsem nam. Prav tako je treba takoj ukrepati za odpravo revščine, saj svetovna situacija grozi, da bo do leta 2030 več kot 342 milijonov žensk in deklet živelo pod pragom revščine.

Kot zgled prizadevanja za pravice in položaj žensk lahko izpostavimo ameriško delavsko in versko voditeljico Addie Wyatt, ki se je rodila prav na današnji dan pred 100 leti, dne 8. marca 1914. Ko jo je revija Time leta 1975 razglasila za eno izmed žensk leta, pri čemer so bile izpostavljene njene zasluge za pravice delavcev in manjšin oziroma "učinkovito nastopanje proti spolni in rasni diskriminaciji pri zaposlovanju, napredovanju in plačilu," je v enem od intervjujev med drugim rekla: »Človek mora imeti predanost, integriteto in sočutje do ljudi ter pripravljenost delati zanje, jim dajati in prejemati od njih. Ne daš vsega in vedno prejmeš več kot daš. Moje življenje je bilo izjemno blagoslovljeno zaradi tega, kar sem lahko dala«.

Na Univerzi v Mariboru si bomo še naprej vztrajno prizadevali za enakopravno vključevanje vseh, v vse pore dela in življenja naše akademske skupnosti. Zavedamo se, da je enakost spolov dosežena, ko imajo vsi enake pravice, odgovornosti in priložnosti na vseh družbenih področjih ter, ko so različni interesi, potrebe in prioritete enako cenjeni za vse.

Med 29. februarjem in 3. marcem 2024 je v Bratislavi potekalo evropsko predtekmovanje Philip C. Jessup Moot Court Competition. Udeleženih je bilo 15 ekip iz: Universität Wien, University of Cyprus, Charles University, Eötvös Loránd University, Law Society Ireland, University of Jordan, University of Prishtina, Université du Luxembourg, Facultas Iuridica Iustinianus Primus, Babes Bolyai University, University of Bucharest, Trnava University, University of Ljubljana, University of Maribor in Geneva Graduate Institute.

Pravno fakulteto UM so pod mentorstvom Leona Brulca, Patricije Glavica, asist. Žive Šuta, prof. dr. Petre Weingerl in prof. dr. Matjaža Tratnika zastopali štirje tekmovalci: Hana Jeram, Marko Čeh, Kristina Lahovnik in Zala Heric. Po uspešnih nastopih v štirih preliminarnih tekmah se je ekipa uvrstila v četrtfinale in nato še v polfinalemed najboljše štiri ekipe tekmovanja. V polfinalu se je pomerila z ekipo praške pravne fakultete in z izidom sodniškega glasovanja 2:1 izgubila. Tekmovanje European Jessup Friendly 2024 je bila odlična izkušnja za tekmovalce naše fakultete, ki se bodo v prihodnjem mesecu udeležili mednarodnega dela tekmovanja v Washington D.C.

V petek in soboto, 16. in 17. februarja 2024, so na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekali Informativni dnevi 2024. Dogodek smo prenašali tudi preko spleta, tako da so se nam lahko pridružili tudi tisti, ki se dogodka v živo na Mladinski 9 v Mariboru, niso mogli udeležiti.

Tudi letos nas je obiskalo veliko število dijakinj in dijakov ter njihovih staršev, ki so imeli priložnost prisluhniti pozdravnemu nagovoru dekana red. prof. dr. Tomaža Keresteša in nagovoru prodekanice za izobraževalno dejavnost prof. dr. Darje Senčur Peček. Urška Kukovec, pomočnica tajnika fakultete, ki je povezovala dogodek in je tudi sama diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter je danes tudi doktorska študentka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je napovedala naslednjo govornico red. prof. dr. Suzana Kraljić, ki je predstavila študij v tujini in status študenta s posebnimi potrebami oz. s posebnim statusom. Odvetnik doc. dr. Miha Šošić je bodočim brucem predstavil poklic odvetnika in delo docenta na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Letos se nam je prvič pridružila tudi gospa notarka Mojca Vertačnik, ki je predstavila poklic notarja.  "Predavanje na pokušino" je izvedel izr. prof. dr. Miha Šepec in bodočim študentom prava, s praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja, predstavil pravo.

Prodekanica študentka Asja Lešnik je s svojo ekipo študentov Študentskega sveta PF UM izvedla klepet "O faksu na kavi", odgovorili so na vsa vprašanja povezana s pravnim študijem ter predstavili predmetnik Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo.

Dijake in dijakinje smo seznanili s pomembni informaciji o študiju prava in jim omogočili, da so iz prve roke izvedeli kako poteka študij na naši fakulteti. Pri študiju na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, jim bodo poleg vrhunskih profesorjev, izjemnih pedagogov in mednarodno priznanih strokovnjakov pomagali tudi tutorji študenti, kajti vzpostavljeno imamo odlično tutorsko mrežo in gradimo na dobrih medčloveških odnosih.

Vsem dijakom in dijakinjam se zahvaljujemo za obisk ter jim želimo, da uspešno opravijo splošno maturo, ki je pogoj za vpis na našo fakulteto ter upamo, da se ponovno vidimo oktobra 2024 v predavalnicah Pravne fakultete Univerze v Mariboru na Mladinski 9 v Mariboru.

Vpišite se na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, saj se vaša pot do izjemnosti lahko začne z nami!

Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se v zbirki prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer poglavja sledijo teku akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe EU do zakonodajnih oz. nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranim vprašanjem prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.

Publikacija je dostopna na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/847.

Ekipa študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki jo sestavljajo Nino Dotto, Jakob Hauptman, Enej Milošević Tacer in Naja Škarja, se pod mentorstvom asist. dr. Denisa Baghrizabehija, asist. Line Burkelc Juras, Ize Beširevič, Stefana Danojevića in študentke Nastje Gorenc, že od septembra 2023 aktivno pripravlja na mednarodno pravniško tekmovanje Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.

Študenti so se 10. in 11. februarja 2024 udeležili predtekmovanja v Brnu (Češka), na katerem je sodelovalo enajst fakultet: Pravna fakulteta Univerze v Šleziji, Pravna fakulteta Univerze v Gradcu, Pravna fakulteta Univerze v Varšavi, Pravna fakulteta Univerze Masaryk Brno, Pravna fakulteta Ukrajinske katoliške Univerze, Pravna fakulteta Jagielonske Univerze v Krakovu, Pravna fakultete Univerze Palacky iz Olomuca, Pravna fakulteta Karlove Univerze v Pragi, Pravna fakulteta Univerze v Fribourgu in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

Prof. dr. dr. h. c. mult. Vesna Rijavec, prodekanica za mednarodno dejavnost in promocijo, je v petek, 26. januarja 2024 prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Pred slavnostno podelitvijo častnega doktorata je imela prof. dr. ddr. h. c. Vesna Rijavec v četrtek 25. januarja 2024 predavanje z naslovom:  Right to a Legal Remedy in the European Judicial Area.

Univerza v Uppsali spada med najstarejše univerze na svetu,  ustanovljena je bila leta 1477. Je prva univerza na Švedskem, ki visoko kotira tudi v EU in je po vseh lestvicah med 100 najboljšimi na svetu. Med številnimi slavnimi profesorji in častnimi doktorji je mogoče izpostaviti Carla Linneusa, Andersa Celsiusa in Alfreda Nobla.  Mnogi vidiki akademske kulture izvirajo iz Uppsale kot npr. delovanje študentov v bratovščinah, študentske bele kape in prapori. Njihovi doktorji in profesorji pa nosijo črne polcilindre z znakom univerze. Akademske svečanosti so vsem izjemnega pomena, saj se zavedajo, kako pomembno je sodelovanje in dobra komunikacija za napredek vsakega posebej in vseh skupaj. Pravna fakulteta v Mariboru sodeluje s Pravno fakulteto Univerze v Uppsali že mnogo let pri raziskovalnih projektih EU v programih za civilno pravosodje, ki jih koordinira PF UM. Prav tako so se vezi stkale tudi ob drugih mednarodnih srečanjih, zlasti na področju  civilnega procesnega in mednarodnega zasebnega prava.

Profesorici iskrene čestitke!

Univerzitetna založba Univerze v Mariboru je v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru v avtorstvu red. prof. dr. Janje Hojnik,  izdala študijsko gradivo, ki je bilo pripravljeno kot podpora za serijo predavanj v okviru programa Global Law, ki ga je organizirala Katoliška univerza Leuven (Belgija), Fakulteta za pravo in kriminologijo.

Predmet je obravnaval regulatorne izzive EU, ki izhajajo iz storitvizacije proizvodnje in s tem povezanih procesov trajnosti in digitalizacije v gospodarstvu EU. Storitvizacija je kompleksen interdisciplinarni koncept, ki v bistvu pomeni združevanje izdelkov in storitev. Storitvizacija kot ekonomski megatrend odraža k potrošnikom usmerjene poslovne modele, ki kupcem ne ponujajo le izdelkov, temveč rešitve za njihove težave. Ta ponudba rešitev je nadgrajena z digitalizacijo gospodarstva, ki omogoča lažje vzdrževanje odnosa med ponudniki izdelkov in storitev ter njihovimi kupci zaradi različnih mehanizmov oddaljenega komuniciranja in spremljanja. Poleg tega je storitvizacija v središču prizadevanj za vzpostavitev bolj trajnostnega krožnega gospodarstva. Dodajanje storitev izdelkom lahko podaljša čas njihove porabe, zmanjša količino potrebnih materialov za določen učinek in izboljša ravnanje z odpadki. Vse bolj pa je jasno, da storitvizacija ni povezana samo z okoljsko trajnostjo, ampak tudi s socialno. Te storitve pogosto zahtevajo, da jih izvajajo ljudje, digitalne aplikacije pa običajno zmanjšujejo njihove pravice delavcev v korist lastnikov teh aplikacij.

Publikacija je dostopna na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/846.

Vabljeni k branju.

Rektor Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravko Kačič je nagrajenke in nagrajence, akademsko skupnost Univerze v Mariboru, študentke in študente ter cenjene gostje ob Rektorjevem dnevu 2024, ki je potekal 30. januarja 2024, nagovoril s slednjimi besedami:

"Vsako leto znova ob Rektorjevem dnevu izpostavljamo dosežke, uveljavitev in razvoj Univerze v Mariboru in sicer na način, da podelimo nagrade in priznanja tistim posameznikom, za katere smo v njihovem delu in dosežkih prepoznali pomemben prispevek za celotno akademsko skupnost. Vsem letošnjim nagrajencem in dobitnikom priznanj iskreno čestitam, ob čemer se zavedam, da je še mnogo drugih, ki s svojim delom doprinašajo k ugledu univerze, zato se jim prav tako zahvaljujem. V okviru našega poslanstva smo poklicani, da si neomajno prizadevamo za vzpostavljanje primernega akademskega okolja, v katerem se bodo krepili kultura, vrednote in etika, kar nas bo zaposlene in študente še naprej vzpodbujalo k odličnosti. To pomeni nujnost upoštevanja akademskih vrednot, gradnje kulture dialoga, medsebojnega spoštovanja, poštenosti do sebe in drugih ter zavezanosti resnici."

Ob tej priložnosti so na slavnostnem dogodku podelili tudi Perlachovo priznanje za študijsko leto 2022/2023, ki se se podeljuje za raziskovalno, umetniško, strokovno in razvojno dejavnost skupin študentov.

Patricija Glavica, Vita Višič in Andrej Stanišić s Pravne fakultete Univerze v Mariboru so prejeli Perlachovo priznanje za uspehe na tekmovanjih in sicer za doseženo 3. mesto na mednarodnem tekmovanju »Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition«.

Za najboljše študijske uspehe študentov Univerze v Mariboru v svoji vpisni generaciji na podlagi predlogov matičnih fakultet, je Rektorjevo nagrado prejela Tea Unger.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je v četrtek, 25. januarja 2024, potekala okrogla miza o aktualnem dogajanju glede sodstva, pri čemer je bil skupni imenovalec krovna tema »sodniška neodvisnost«. V diskusiji, ki jo je vodila izr. prof. dr. Petra Weingerl, so se razpravljalci osredotočili na predlagane ustavne spremembe glede imenovanja sodnikov in glede sestave Sodnega sveta, na odločbo US glede ureditve sodniških plač in druge aktualne teme. Gostje okrogle mize so bili prof. dr. Miro Cerar in zasl. prof. dr. Igor Kaučič z ljubljanske Pravne fakultete, podpredsednica Vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva dr. Andrej Ekart. Poudarili so, da pomeni spoštovanje ustavnih odločb osnovo demokracije ter temeljnih načel delitve oblasti in pravne države.

Pri založbi Springer je na začetku leta izšla znanstvena monografija »Diversity of Enforcement Titles in the EU« v souredništvu prof. dr. Vesne Rijavec, prof. dr. Tomaža Keresteša, prof. dr. Tjaše Ivanc ter dr. Wendy Kennett (University of Cardiff). V monografiji je 23 avtorjev pripravilo 17 poglavij, ki se navezujejo na evropsko civilno procesne pravo (s poudarkom na raznolikosti izvršilnih naslovo). Pri pripravi monografije so avtorji črpali iz bogatega nabora podatkov, ki so jih pridobili v okviru raziskovalnega projekta EU-En4s (https://www.pf.um.si/acj/projekti/pr09-eu-en4s/).

Monografija vsebuje več poglavij, nastalih v avtorstvu učiteljev in visokošolskih sodelavcev Pravne fakultete Univerze v Mariboru:

• Vesna Rijavec: Enforcement Titles Under Brussels I bis Regulation from National to EU Frameworks ter Pendency Rules
• Tomaž Keresteš: Enforcement Titles in the EU: Common Core After All?
• Tjaša Ivanc in Denis Baghrizabehi: Related Actions
• Katja Drnovšek: Comparative View on the Divergence of Structure and Substance of Judgements
• Denis Baghrizabehi: Searching for Res Judicata at the Edges of National Procedural Autonomy

V tednu od 15. do 20. januarja je Pravna fakulteta gostila program PEPP – Programme in European Private Law for Postgraduates. Udeležili so se ga doktorski študenti iz partnerskih institucij (poleg PF UM so to še univerze v Münstru, Cambridgu, Leuvenu, Valencii, Genovi, Zagrebu, Silesii, Katowicah, Hamburgu (Bucerius) in iz Max Planck Institute for Comparative and Private Law v Hamburgu).

Program PEPP se organizira pod taktirko prof. dr. Bettine Heiderhoff iz Univerze v Münstru, na naši fakulteti pa je koordinatorica izr. prof. dr. Petra Weingerl. Naše barve sta zastopali doktorski študentki Živa Šuta in Natalija Kunstek. K poslušanju predavanj so bili vabljeni tudi ostali domači doktorski in Erasmus študenti.

Predavatelji na programu PEPP so bili (po kronološkem vrstnem redu): prof. dr. Verica Trstenjak, doc. dr. Katja Drnovšek, prof. dr. Matjaž Tratnik, prof. dr. Martina Repas, prof. dr. Janja Hojnik, prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Emilia Mišćenić (Univerza v Reki), prof. dr. Petra Weingerl, prof. dr. Bettina Heiderhoff, prof. dr. Damjan Možina (Univerza v Ljubljani) in prof. dr. Tjaša Ivanc. V okviru programa smo se odpravili tudi na Ustavno sodišče RS, kjer so nas toplo sprejeli, v pogovoru s predsednikom dr. Matejem Accettom pa so študenti izvedeli veliko koristinih informacij o uporabi prava EU na US in o sodelovanju s SEU. Obiskali smo tudi Agencijo EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Dogodek se je sofinanciranal v okviru Aris projekta Z5-3220, Jean Monnet modula Fundamental Rights in EU Business Law and Policy (FURBUS) in NOO Pilotnega projekta: »Zelena in digitalna pravna tansformacija«.

Prof. dr. Suzana Kraljić je 18. januarja 2024 obiskala Pravno fakulteto Univerze v Zagrebu, kjer je izvedla za študente drugega letnika predavanje na temo »Children as Patients – Selected Patient Care Issues, Right to Information and Consent for Minors«. V svojem predavanju je študente soočila s pravno ureditvijo pacientovih pravic v Sloveniji ter pri tem poseben poudarek podala položaju otroka, ko se znajde v vlogi pacienta. Izpostavila je tudi mnoge pravne, medicinske in etične dileme, ki se povezujejo npr. z reproduktivnimi pravicami, načelom avtonomije, digitalizacijo… Čas obiska je izrabila tudi za srečanje s prof. dr. Aleksandro Korač Graovac, prof. dr. Dubravko Hrabar, prof. dr. Ireno Majstorović ter izr. prof. dr. Barbaro Preložnjak. Obe PF namreč veže že večletno uspešno sodelovanje (na pedagoški, študentski, medknjižnični, raziskovalni idr. ravneh). Predstavnice obeh PF pa so izrazile željo, da se dosedanje sodelovanje nadaljuje in še nadgrajuje v prihodnosti.

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je izšla monografija, ki predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.

Urednica monografije je red. prof. dr. Martina Repas.

Publikacija je dostopna na povezavi Press.um.si.

Pravno fakulteto UM je 9. januarja 2024 obiskala gostujoča predavateljica prof. dr. Aleksandra Korać Graovac iz Pravne fakulteta Univerze v Zagrebu. Prof. dr. Korać Graovac je pri predmetu Družinsko in dedno pravo izvedla predavanje z naslovom “Interim maintenance - a family policy measure or an alm?”. Spregovorila je o pravni ureditvi preživljanja na Hrvaškem ter pri tem še posebej izpostavila problematiko, vezano na neplačevanje preživnin.

Njen obisk in predavanje sta se navezovala na raziskovalne rezultate v okviru raziskovalne projekta »Demographic Challenges - Legal Responses«, ki ga koordinirata ProfNet 2023 and Central European Academy iz Budimpešte in v katerem sodeluje tudi prof. Dr. Korač Graovac.

Red. prof. dr. Janja Hojnik je prejela priznanje Odlični v znanosti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije za leto 2022, in sicer za članek o vrednotenju pravne znanosti, ki je bil objavljen v reviji Legal Studies pri Cambridge University Press. Utemeljitev priznanja je v letnem poročilu agencije, ki je dostopen na LP-ARRS-2022-sl.pdf (slovenska verzija) in na LP-ARRS-2022-eng.pdf (angleška verzija), na strani 98.

Iskrene čestitke.

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je izšla publikacija Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: Od pravne ureditve do prakse pod uredništvom izr. prof. dr. Petre Weingerl.

Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.

V četrtek, 7. decembra 2023, se je na Pravni fakulteti izvedlo tekmovanje Študentska pravda, tokrat že osmič. Študentska pravda je vseslovensko tekmovanje študentov prava iz znanja civilnega materialnega in procesnega prava.

Na tekmovanju je po mnenju finalnega senata (dr. Janez Žirovnik (okrožno sodišče v Mariboru), odvetnik Janez Starman (o. p. Starman/Velkavrh) in odvetnik dr. Miha Šošić) zmagala ekipa v sestavi Asja Lešnik, Kaja Lenart, Amadeja Mlinar, Matej Makoter Rožmarin in Matej Veličkovski proti ekipi v sestavi Urška Nerat, Maša Godec, Ema Tuš in Tim Dvorjak.

Kot najboljša govorka tekmovanja je bila izbrana Maša Godec.

Zadevni ekipi sta v polfinalih izločili ekipo v sestavi Goce Jovevski, Medina Halilović, Nuša Jazbec Knez, Žiga Grilec ter ekipo v sestavi Ursula Nikolac, Karolina Trifunovič, Maša Pogorelecin Ema Cizelj.

Na polfinalnih obravnavah so sodili dr. Vesna Bergant Rakočević (Višje sodišče v Ljubljani), dr. Andrej Ekart (Višje sodišče v Mariboru), odvetnik Andrej Pohar (o.p. Čeferin in partnerji), odvetnica Maša Kramar (o. p. Senica & partnerji), odvetnica Petja Plauštajner (o. p. Plauštajner) in odvetnik Renato Kenda.

Knjižne nagrade za tekmovalce je ponovno prijazno zagotovila GV Založba (Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili, jubilejna izdaja (dr. Miha Juhart, 2023).

Organizacijski odbor tekmovanja so sestavljali prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Tjaša Ivanc, asist. dr. Denis Baghrizabehi, dr. Denis Magyar, asist. Klemen Drnovšek, asist. Kristjan Zahrastnik, Patricija Glavica (Višje sodišče v Mariboru) in študenti Kristina Lahovnik, Zala Heric in Gašper Kavnik.

Tekmovanje se vsako leto izvede na pobudo Študentskega sveta PF UM.