Novice

Pri učni enoti Pravna zgodovina, katere nosilec je izr. prof. dr. Borut Holcman, mnogi v predmetu vidijo samo mrtvo pravo, študenti sledijo paradigmi, pred leti postavljeni v projektu s prof. dr. Gernotom Kocherjem s Pravne fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu, da je "zgodovinska izkušnja osnova zdrave pravne politike (pravo je bilo vedno v službi človeka)". Iz distance moremo s pomočjo pravnozgodovinske metode ocenjevati mehanizme oblasti, vzorce obnašanja v skupnosti, kritiko elit, ki so zlorabile družbeno maso in to nam omogoča, da na sedanjost gledamo s povsem drugačne perspektive.

Zavedamo se, da je izobraževanje na fakulteti prvenstveno namenjeno pravni državi, oziroma pravosodju kot izredno pomembnemu segmentu pravne države, ki mu je zaupana naloga presojanja vladavine prava. Pravosodje je oblast. To oblast predstavljajo konstitutivni poklici – sodnik, tožilec, odvetnik in notar. Vsi ti poklici imajo zgodovino, kot institucija posamezno, kot institucija, ki se je razvijala in kljub vsem mogočim prizadevanjem oblastnih dejavnikov, dokazano ostala kot najpomembnejši dejavnik v službi pravičnosti. Sodnik je prisegel, da bo skrbel za pravičnost ne glede na to ali bo sodil cesarju ali največjemu revežu (prisega iz CCC – Costitutio Criminalis Carolina), odvetnik je bil tisti, ki se je s prisego zavezal, da bo skrbel za pravilno rabo prava v korist stranke, in iz leta 1638 izhaja zaveza, da bo skrbel za pravilnost postopka in ga ne bo skušal zlorabiti, tožilčeva naloga je bila vedno skrbeti za družbeni red po uradni dolžnosti in notar, kakor pravi Hontheim, tisti, ki ga vodi pravičnost v skrbi za nepristranskost. In, kakor je to bilo v zgodovini, tako smo to na zadnjem srečanju pred izpitom, s študenti poslušali pričevanja iz prakse – se srečali in sledili poklicanosti odvetnika, kakor ga živi odvetnik g. Slavko Fartelj, kakor ga živi notar g. Uroš Marguč, kakor ga živi vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina in višji sodnik mariborskega sodišča mag. Igor Strnad.

Zaključili smo, kakor pravi francoski rek – dostojanstvo zavezuje – noblesse oblige in pravna kultura – ni prihodnosti brez izvora.

Pri predstavitvah posameznih poklicev so imeli študenti možnost, poleg poslušati, aktivno poslušati in možnost vprašati. Vsi prisotni so obogatili študij pravne zgodovine s svojo življenjsko izkušnjo, ki smo jo zaključili s starim pregovorom, ki ga poznamo tudi v slovenski ljudski zakladnici modrosti, pravne modrosti: "Kolikor bom storil to, me bodo odrli!" Misel, ki jo je zapisal v svoji zgodovini Herodot, ko poroča o zlorabi sodnika Sisamnesa, ko so mu zlorabo dokazali in ga za kazen odrli. Če je človeku veliku zaupano, se bo od njega tudi veliko zahtevalo in v tem primeru je pravosodje na zelo visoki lestvici družbenega zaupanja.

S študenti predmeta Nemška pravna terminologija (študenti tretjega semestra), ki ga izvaja izr. prof. dr. Borut Holcman, smo v sredo 11. decembra 2024 obiskali Pravno fakulteto Univerze Karla in Franca v Gradcu. Iz prve roke smo slišali, kako predavajo na Pravni fakulteti, kako je organizirazna njihova Univerzitetna knjižnica, ki jo je predstavila dr. Borić, kako je mogoče študirati in raziskovati v knjižnici Pravne fakultete Univerze Karla in Franca in si ogledali pravnozgodovinske institucije zgodovinske dežele Štajerske: deželnoknežji grad, univerzo, ki jo je skupaj z ljubljanskim škofom Hrenom ustanovil deželni knez Karel in deželno hišo, kjer so v fasado vzidani grbi štajerskih deželnoknežjih mest – med njimi tudi Mariborski grb.

Izrednega pomena je tudi dejstvo, da smo lahko preverili svoje tekoče znanje jezika.

Obisk so nam omogočili in organizirali v tajništvu Inštituta za pravno zgodovino, ki je del Oddelka temeljnih ved Pravne fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu.

V Budimpešti (Madžarska) je 5 in 6. decembra 2024 potekala mednarodna konferenca 'Children's Rights Day III', ki jo je organizirala Central European Academy (CEA). Konference se je aktivno udeležilo pet predavateljev s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki so v svojih prispevkih polemizirali o aktivnih temah, povezanih z otrokovimi pravicami.

V četrtek je najprej spregovoril asistent Jan STAJNKO, ki se je v soavtorstvu z Agneso FETAI (University of Tetovo) v prispevku z naslovom 'Optional Protocol to the Convention on the Right of the Child on the Sale of Children, Child Prostitution and Child Pornography' kritično opredelil do vsebine protokola in do z njim povezanih odprtih vprašanj, ki se pojavljajo v praksi. V isti sekciji je sledila predstavitev doc. dr. Cocou Marius MENSAH, ki je v svoji predstavitvi na temo 'Children's Right and the Sustainable Development' analiziral ter udeležencem predstavil otrokove pravice v luči trajnostnega razvoja.

Drugi dan je sledila doc. dr. Katja DRNOVŠEK, ki je v svojem prispevku 'Children in Judicial and Non-judicial  Proceedings – ECHR and CJEU Jurisprudence' polemizirala o otrokovih pravicah v sodnih in zunajsodnih postopkih v luči analize sodne prakse ESČP ter SEU in pri tem dala poseben poudarek predstavitvi delovanja 'Barnahus' v Sloveniji. Izr. prof. dr. Miha ŠEPEC je udeležencem spregovoril na temo 'Children in the Criminal Law'. Kritično se je opredelil do obstoječe ureditve kazenske odgovornosti otrok ter podal tudi predlog za ustreznejšo ureditev. Doc. dr. Cocou Marius Mensah je v svojem drugem predavanju ('Protection of Children in the African Human Rights System: Framework and Institutions') predstavil sistem varstva otrokovih pravic v Afriki ter ga tudi primerjal z ureditvijo v Konvenciji o otrokovih pravicah. Prof. dr. Suzana KRALJIĆ je slušatelje nagovorila o 'Rights of the Child in Private Law – Slovenia' ter podala pravni okvir otrokovih pravic v zasebnem pravu v Sloveniji ter izpostavila posamezne odprte dileme.

Prof. dr. Suzana Kraljić je nato v soboto 7. 12. 2024 na CEA izvedla še gostujoče predavanje za študente podiplomskega programa 'International and Comparative Children’s Rights LLM’. Spregovorila je o izzivih povezanih s temo 'Children as Patients: Balancing Between Autonomy and Protection’.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je na slavnostni promociji doktorjev, ki je potekala v četrtek, 5. decembra 2024 promoviral nove doktorice in doktorje znanosti. Med novimi doktorji znanosti je tudi dr. Aljoša Polajžar s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Dr. Polajžar je doktoriral pod mentorstvom prof. dr. Darje Senčur Peček na temo »Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev«.

Novim doktoricam in doktorjem znanosti iskreno čestitamo ter jim želimo veliko uspehov na nadaljnji znanstveni in raziskovalni poti.

V ponedeljek, 2.12.2024 je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani potekala predstavitev knjige Slovenia and the EU: 20 Years of Membership in Perspective (ur. Michael Kaeding in Boštjan Udovič). Prof. dr. Janja Hojnik in asist. Živa Šuta sta prispevali poglavje z naslovom Practice Makes Progress, Not Perfect: Twenty Years of Slovenian Participation in the EU Internal Market, v katerem sta obravnavali novejše slovenske primere s področja notranjega trga EU.

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je pridobila nov temeljni raziskovalni projekt pri Agenciji za raziskovanje RS (ARIS). Naslov triletnega projekta je "Vsi so v storitvah": krmarjenje z regulativnimi izzivi megatrenda servitizacije, njegova nosilka pa je prof. dr. Janja Hojnik.

Izhodišča raziskovanja: servitizacija, pomemben megatrend v sodobni družbi, združuje ekonomske, tehnološke in ekološke vidike, vendar je premalo zastopana v pravni znanosti in praksi. Namen novega raziskovalnega projekta je odpraviti to vrzel s preučevanjem prehoda s tradicionalnih linearnih modelov na krožne, storitveno usmerjene modele. Ta premik, kjer potrošniki cenijo funkcionalnost pred izdelki, se kaže v različnih sektorjih, kot so izobraževanje, moda in proizvodnja, ter vpliva na angažiranost potrošnikov in poslovne strategije. Projekt bo raziskoval pravne, ekonomske in okoljske posledice teh poslovnih modelov v digitalni dobi, pri čemer se bo osredotočil na regulativne izzive, trajnost in pravice potrošnikov.

Izbranih je 10 najvplivnejših pravnikov, ki so po mnenju javnosti vidno zaznamovali leto 2024 tako na pravnem področju kot tudi širše v družbi.

Izmed dvajsetih finalistov, ki so bili v prvem delu glasovanja predlagani največkrat, se je med najvplivnejše uvrstilo deset pravnic in pravnikov med katerimi sta kar dva s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in sicer
red. prof. dr. Janja Hojnik in izr. prof. dr. Miha Šepec.

Iskrene čestitke!

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je (pri prof. dr. Darji Senčur Peček v okviru »Fulbright Specialist Programe«) od 10. oktobra do 10. novembra 2024 gostovala profesorica dr. Carol Daugherty Rasnic (iz ZDA). Dr. Rasnic je zaslužna profesorica delovnega, gospodarskega in mednarodnega prava na Virginia Commonwealth University. Na svoji pravni poti je kot gostujoča profesorica poučevala na pravnih fakultetah v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Irskem. Bila je vodja več projektov Inštituta za delovno pravo in industrijske odnose v Evropskih skupnostih v Trierju v Nemčiji in prejemnica štipendije profesorja Sir Neila MacCormicka za raziskave na Pravni fakulteti Univerze v Edinburghu. Je avtorica treh knjig in več kot 150 člankov v pravnih revijah, ocen knjig ali monografij in je nekdanja članica Ameriške odvetniške zbornice in Odvetniške zbornice Virginije, Akademije za pravne študije v poslovanju, Mednarodnega združenja za socialno-varnostno in delovno pravo, Društva pravnikov, Združenja družbeno-pravnih študij, Kongresa mednarodnih pravnikov, Irskega združenje učiteljev prava, Irskega društvo za pravno zgodovino in Društva Thomas More.

Tekom njenega gostovanja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je, med drugim, opravila več predavanj na temo (delovnega) prava Združenih držav Amerike, vključno s problematiko položaja »mikro-podjetnikov« v digitalni dobi (določanje zaposlitvenega statusa platformnih delavcev itd.). Prav tako je z nekaterimi študenti opravila tudi individualne posvete ter sodelovala na dogodku »Teden delovnega prava«. Sestala se je tudi s predstavniki vodstva fakultete.

Fulbrightov specialistični program (»Fulbright Specialist Program«) je program ameriškega zunanjega ministrstva in je edinstvena priložnost za ameriške akademike in uveljavljene strokovnjake, da se udeležijo dvotedenskih do šesttedenskih projektnih izmenjav v gostiteljskih institucijah po vsem svetu. Več o programu je dostopno na: https://fulbrightspecialist.worldlearning.org/.

Asist. dr. Aljoša Polajžar se je 14. in 15. novembra v Budimpešti udeležil konference »Workers at Crossroads – Contemporary Challenges of Labour and Social Security Law in Europe: Same Problems, Different Approaches?«. Konferenca je bila organizirana v soorganizaciji združenja European Labour Law Young Scholars (ELLYS) in visokošolske institucije Central European Academy (CEA, Közép-Európai Akadémia). Na posvetu je naslovil problematiko uresničevanja kolektivnih delavskih pravic oseb, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja (platformni delavci itd.).

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je v sodelovanju z rektoratom Univerze v Mariboru ter s pomočjo dr. Damjana Kukovca, sodnika Splošnega sodišča pri Evropski uniji, v petek, 15. 11. 2024, v Mariboru v univerzitetni Dvorani Vladimirja Bračiča uspešno izpeljala Strateško energetsko konferenco o sinergijskih potencialih na izobraževalnem in raziskovalnem področju. 

V okviru konference je potekala odprta diskusija o aktualnih izobraževalnih in raziskovalnih izzivih, ki se tičejo energetskega prava in nasploh energetskega sektorja, pri čemer so se izkristalizirale nekatere možne rešitve. Konferenca je spodbudila komunikacijo in tesnejše povezovanje zainteresiranih deležnikov s ciljem izkoriščanja sinergij in njihove multiplikacije. Univerzitetne izobraževalne in raziskovalne dejavnosti lahko tako še bolj podpirajo slovenski energetski sektor, hkrati pa lahko še bolj učinkovito delujejo v Evropski uniji in širše.

Konferenca je bila zastavljena interdisciplinarno in interinstitucionalno. Sestavljena je bila iz uvodnega dela, šestih tematsko povezanih panelov in sklepnega dela, kot sledi:

V petek, 11. oktobra 2024, je na Pravni fakulteti UM potekala slovesnost ob Dnevu Pravne fakultete.

Povabljene goste so nagovorili dekan Pravne fakultete UM, red. prof. dr. Tomaž Keresteš, rektor UM, red. prof. dr. Zdravko Kačič in slavnostni govornik, dr. Paul Timmers z Inštituta za javno upravljanje (Public Governance Institute) Univerze v Leuvenu v Belgiji. Dr. Timmers  je osvetlil geopolitične izzive, s katerimi se sooča Evropa v dobi zapletenih nastajajočih tehnologij, in poudaril, da ti izzivi presegajo zgolj tehnologijo in vplivajo na evropsko socialno ekonomijo, konkurenčnost, varnost in drugo.

Na slovesnosti so bila podeljena različna priznanja in nagrade, s katerimi smo se spomnili na zelo uspešno leto, polno številnih dosežkov z različnih področij.

Prof. dr. sc. Eduard Kunštek s Pravne fakultete Univerze na Reki je prejel Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomemben prispevek k ugledu Pravne fakultete UM.

Priznanje dekana Pravne fakultete Univerze v Mariboru za pomembne obštudijske dosežke na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo je prejel Matej Makoter Rožmarin.

Priznanje dekana Pravne fakultete UM za pomembne študijske dosežke sta prejeli Mendi Štritof na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pravo ter Teodora Kordiš na Magistrskem študijskem programu 2. stopnje Pravo, obe za doseženo najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2023/2024.

Priznanje dobrotniku Pravne fakultete UM za viden doprinos k razvoju in ugledu Pravne fakultete UM je bilo podeljeno Inštitutu za civilno procesno in insolvenčno pravo Pravne fakultete Univerze v Gradcu.

Pohvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 5 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2023/2024, in sicer: Lana Simončič, Nuša Fakin, Miha Marko, Matej Makoter Rožmarin in Eva Vervega.

Zahvalo dekana Pravne fakultete UM so prejeli diplomanti Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo in Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, ki so se uvrstili med 10 % diplomantov z najvišjo povprečno oceno študija v študijskem letu 2023/2024, in sicer: Aljaž Solina Skrbinek, Matej Velichkovski, Nastja Gonza, Katja Lah, Neli Kranjc, Tim Ograjenšek in Adrian Motoh Halitaj.

Na slovesnosti je nastopila tudi manjša zasedba Študentskega orkestra Maribor.

V ponedeljek, 18. novembra 2024, je profesorica Janja Hojnik sodelovala v komisiji za zagovor doktorske disertacije na eni najuglednejših in najstarejših pravnih fakultet v Evropi - na KU Leuven (1425) v Belgiji.

V sklopu gostovanja je bil organiziran tudi doktorski seminar, na katerem je sedem doktorskih kandidatov, vključno z našo asistentko Živo Šuta, predstavljajo izhodišča svojih doktorskih raziskav in odgovarjalo na vprašanja in komentarje profesorjev in drugih raziskovalcev. V profesorskem odboru so bili: profesorja Bert Keirsbilck in Evelyne Therryn s PF v Leuvnu, profesorica Vanessa Mak s PF v Leidnu in naša profesorica Janja Hojnik.

Na vabilo profesorja Keirsbilcka sta obiskali tudi kampus KU Leuven v Kortrijku. Vezi med Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Pravno fakulteto iz Leuvna so se z obiskom nadalje utrjevale.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 14. in 15. novembra 2024 potekala mednarodna konferenca „Pravice otrok v trajnostnem in digitalnem okolju: raziskovanje priložnosti in izzivov“, ki je bila posvečena dvema dogodkoma, in sicer 35. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah in 85. obletnici rojstva zasl. prof. dr. Miroslave Geč-Korošec.

Domači (predstavniki sodišč, Varuha človekovih pravic, UNICEFa ter odvetniki, zdravniki, socialni gerontologi…) in tuji predavatelji (Hrvaška, Srbija, BIH, Azerbajdžan, Malezija, JAR, Poljska, Turčija, Indija, Slonokoščena obala, Francija, Bolgarija, Španija, Slovenija) so v svojih prispevkih na eni strani povezovali vpliv in dosežke Konvencije o otrokovih pravicah od njenega sprejetja leta 1989 ter izpostavitev pomembnih mejnikov in zgodb o uspehu pri uresničevanju otrokovih pravic po vsem svetu z pogledom v prihodnost, ko so polemizirali razvoj otrokovih pravic glede na sodobne globalne izzive ter pri tem razpravljali o posledicah trajnostnega razvoja in digitalizacije za otrokove pravice. Na konferenci so aktivno sodelovali tudi naši predavatelji: izr. prof. dr. Borut HOLCMAN; izr. prof. dr. Miha ŠEPEC; prof. dr. Tjaša IVANC; prof. dr. Vesna RIJAVEC; doc. dr. Katja DRNOVŠEK; doc. dr. Marius MENSAH; prof. dr. Suzana KRALJIĆ.

Asist. Lina Burkelc Juras se je v tednu med 4. 11. in 8. 11. 2025 udeležila Eramus Mobility izmenjave na Universidade Portucalense v Portu. V sklopu izmenjave je izvedla več predavanj, katerih rdeča nit je izhajala iz načela sorazmernosti v evropskem pravu v povezavi z evropskim pravom družb. Na univerzi gostiteljici jo je toplo sprejela prof. dr. Fatima Castro Moreira.

Dne 22. 10. 2024 je na Univerzi v Mariboru potekal zaključni dogodek ŠI:UM (Študentski izzivi Univerze v Mariboru), na katerem so študenti Pravne fakultete UM (Anja Hiter Tinauer, Eva Vervega, Jakob Hauptman, Tomaž Herzog, Matias Kocijančič in Žan Jevšovar) in Ekonomsko poslovne fakultete UM (Maruša Terzič in Jan Bartolme) predstavili svojo projektno nalogo z naslovom »Izključitev in izstop družbenikov iz d.o.o.: izboljšanje pravne ureditve«. Pod pedagoškim mentorstvom izr. prof. dr. Jerneje Prostor in asistentke Line Burkelc Juras ter delovnim mentorstvom odvetnice Manuele Bencak so študenti od 1. 3. 2024 do 30. 6. 2024 raziskovali aktualno ureditev izključitve in izstopa družbenikov iz d.o.o. ter analizirali možnosti za izboljšanje uporabe obeh institutov v praksi.

Kljub temu, da je zakonska ureditev tako sodnega kakor tudi pogodbenega izstopa in izključitve dokaj jedrnata, se v praksi pojavljajo težave, na katere so študenti v projektni nalogi opozorili ter poskušali najti rešitve zanje. Projektno nalogo so razdelili na več sklopov, v katerih so predstavili sedanjo ureditev ter slabosti le-te. Posebej so oblikovali tudi poglavje, v katerem so analizirali primerjalnopravno ureditev sodne izključitve in izstopa v Avstriji in Nemčiji, opravili pa so tudi pregled hrvaške ureditve izstopa in izključitve. Verjetno najpomembnejši in za prakso najkoristnejši del projektne naloge predstavlja del, v katerem so pripravili predloge za oblikovanje klavzul družbenih pogodb in za spremembe sedanje zakonske ureditve, pri čemer so zasledovali predvsem cilj večje ekonomičnosti in skrajšanja danes precej dolgotrajnih postopkov izstopa in izključitve družbenika. Končno poročilo, ki so ga izdelali, ima torej naravo priročnika, ki lahko služi kot pripomoček zakonodajalcu pri pripravi morebitnih zakonodajnih sprememb, prav tako pa je lahko v pomoč gospodarskim družbam in družbenikom, ki se znajdejo v postopku izključitve oziroma izstopa. Prav za slednje pa je lahko koristna tudi pri vsakem od institutov zbrana sodna praksa slovenskih sodišč, ki pripomore k razumevanju trenutne sodne obravnave te problematike. Študenta ekonomije sta k pravnemu delu pridodala tudi ekonomski del projektne naloge, v katerem je analiziran postopek cenitve poslovnih deležev.