Novice

5. in 6. februarja 2025 je v Portorožu v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex potekala že 6. Gradbeno-prostorsko-okoljska konferenca, na kateri so predavatelji razpravljali o aktualnih temah s področja gradbene, prostorske, katastrske in stvarnopravne zakonodaje. Na konferenci je sodeloval tudi prof. dr. Renato Vrenčur s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki je govoril o stvarnopravnih in prostorskih izzivih postavitve sončnih elektrarn. Gre za izjemno kompleksno pravno področje umeščanja proizvodnih naprav, ki izkoriščajo potencial sonca, v prostor (pravna problematika obvezne postavitve fotonapetostnih naprav, pravna problematika t.i. agrofotovoltaike ipd.).  

Več informacij o konferenci dostopnih na naslednji povezavi (odpre v novem zavihku).

1. februarja 2025 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekalo tekmovanje MariMUN. Dijaki slovenskih srednjih šol iz Maribora in Ljubljane so v okviru simulacije postopka pred Odborom za človekove pravice pri OZN (Human Rights Council) obravnavali temo širjenja lažnih novic s ciljem sprejetja resolucije o svobodi govora v digitalni dobi. Po uvodnih besedah in iskanju dogovora o ključnih vprašanjih lažnih novic na družbenih omrežjih, so delegati oblikovali predlog resolucije in izglasovali njeno vsebino. Marko Čeh (študent 2. stopnje Pravne fakultete Univerze v Mariboru) in Lovro Bobnar (študent 3. stopnje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani) sta v vlogi chair-ov vodila postopek, za izvedbo dogodka pa sta poskrbeli Lana Simončič (študentka 2. stopnje Pravne fakultete Univerze v Mariboru) in asist. Živa Šuta. Za pomoč se zahvaljujemo tudi študentoma Blažu Bukovcu in Filipu Mitevskemu ter vodstvu Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Ob zaključku dogodka so bili izmed izjemnih nastopov izbrani trije najboljši delegati: Katarina Adam - ZDA (3. mesto), Žiga Kovačič - Francija (2. mesto) in Jan Stergar - Venezuela (1. mesto).

Dogodek je potekal v sklopu projekta "Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!", ki združuje aktivnosti Univerze v Mariboru in različnih partnerjev in  deležnikov iz vzhodne in zahodne Slovenije z namenom ozaveščanja o poklicu  raziskovalca ter koristih, ki jih znanstveniki prinašajo družbi, predvsem pri odkrivanju  lažnih novic in iskanju zanesljivih informacij.

Z veseljem sporočamo, da je znanstvena monografija z naslovom "Protecting Children's Rights in Civil, Criminal and International Law – Under a Touch of Digitalization" uvrščena v Web of Science (WOS), eno izmed najprestižnejših svetovnih baz podatkov, ki vključuje le najvišje kakovostne publikacije. Uvrstitev v WOS predstavlja pomemben dosežek, saj pomeni priznanje za visoko znanstveno vrednost in vpliv monografije na področju pravic otrok. Zahvala gre uredniku doc. dr. Cocou Marius Mensah ter vsem avtorjem, ki so s svojimi kakovostnimi prispevki, v katerih so obravnavali varstvo otrokovih pravic v civilnem, kazenskem in mednarodnem pravu s pridihom digitalizacije, obravnavali pomembne vpoglede v sodobne izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo zakonodajalci in strokovnjaki pri zagotavljanju varstva otrok v digitalni dobi. 

Monografija je dostopna na povezavi Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru.

Prof. dr. Suzana Kraljić je 20. in 21. januarja 2025 na Central European Academy v Budimpešti izvedla za doktorske študente gostujoče predavanje z naslovom „Patient's right through time: From the First Steps to the Digital Era". V svojem predavanju je študente popeljala od prvih antičnih zametkov pacientovih pravic pa vse do sodobnih izzivov, ki jih za pacientove pravice prinašata digitalizacija in umetna inteligenca. 

18. in 19. januarja 2025 je v atletski dvorani v Novem mestu potekalo državno prvenstvo v dvorani za mlajše člane in članice, kjer je tekmovala tudi študentka Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje "Pravo" Ajda Kaučič in sicer na 400 in 200 metrov. V svoji primarni disciplini (400 m) je zasedla 2. mesto z novim dvoranskim osebnim rekordom 55,01 sekunde in za stotinko zaostala za vodilno tekmovalko. S tem časom je odtekla normo za nastop na Balkanskem prvenstvu za člane in članice v dvorani, ki bo letos februarja v Beogradu. V teku na 200 m se je prav tako izkazala in odtekla svoj dvoranski osebni rekord, ki sedaj znaša 24,96 sekunde.

Ajda Kaučič: "Z zaključkom državnega prvenstva v dvorani za mlajše člane in članice, sem zelo zadovoljna. Odtekla sem izvrstna teka, tako na 400 in 200 metrov, hkrati pa sama sebi dokazala, da mejnik pod 55,00 sekundami na 400 m ni več tako daleč. Z doseženim 2. mestom sem vesela kjub tisti 1 stotinki, ki je zmanjkala do prvega mesta. Pred mano je še nekaj tekem v zimski sezoni, tako da je še nekaj časa za hitrejše teke; sta pa dosežka na 400 in 200 metrov odlična »odskočna deska« za poletno sezono na prostem."

Študentki Ajdi iskreno čestitamo!

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je lastnica certifikata »Športnikom prijazno izobraževanje« in sicer do konca študijskega leta 2024/2025.

Pri učni enoti Pravna zgodovina, katere nosilec je izr. prof. dr. Borut Holcman, mnogi v predmetu vidijo samo mrtvo pravo, študenti sledijo paradigmi, pred leti postavljeni v projektu s prof. dr. Gernotom Kocherjem s Pravne fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu, da je "zgodovinska izkušnja osnova zdrave pravne politike (pravo je bilo vedno v službi človeka)". Iz distance moremo s pomočjo pravnozgodovinske metode ocenjevati mehanizme oblasti, vzorce obnašanja v skupnosti, kritiko elit, ki so zlorabile družbeno maso in to nam omogoča, da na sedanjost gledamo s povsem drugačne perspektive.

Zavedamo se, da je izobraževanje na fakulteti prvenstveno namenjeno pravni državi, oziroma pravosodju kot izredno pomembnemu segmentu pravne države, ki mu je zaupana naloga presojanja vladavine prava. Pravosodje je oblast. To oblast predstavljajo konstitutivni poklici – sodnik, tožilec, odvetnik in notar. Vsi ti poklici imajo zgodovino, kot institucija posamezno, kot institucija, ki se je razvijala in kljub vsem mogočim prizadevanjem oblastnih dejavnikov, dokazano ostala kot najpomembnejši dejavnik v službi pravičnosti. Sodnik je prisegel, da bo skrbel za pravičnost ne glede na to ali bo sodil cesarju ali največjemu revežu (prisega iz CCC – Costitutio Criminalis Carolina), odvetnik je bil tisti, ki se je s prisego zavezal, da bo skrbel za pravilno rabo prava v korist stranke, in iz leta 1638 izhaja zaveza, da bo skrbel za pravilnost postopka in ga ne bo skušal zlorabiti, tožilčeva naloga je bila vedno skrbeti za družbeni red po uradni dolžnosti in notar, kakor pravi Hontheim, tisti, ki ga vodi pravičnost v skrbi za nepristranskost. In, kakor je to bilo v zgodovini, tako smo to na zadnjem srečanju pred izpitom, s študenti poslušali pričevanja iz prakse – se srečali in sledili poklicanosti odvetnika, kakor ga živi odvetnik g. Slavko Fartelj, kakor ga živi notar g. Uroš Marguč, kakor ga živi vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina in višji sodnik mariborskega sodišča mag. Igor Strnad.

Zaključili smo, kakor pravi francoski rek – dostojanstvo zavezuje – noblesse oblige in pravna kultura – ni prihodnosti brez izvora.

Pri predstavitvah posameznih poklicev so imeli študenti možnost, poleg poslušati, aktivno poslušati in možnost vprašati. Vsi prisotni so obogatili študij pravne zgodovine s svojo življenjsko izkušnjo, ki smo jo zaključili s starim pregovorom, ki ga poznamo tudi v slovenski ljudski zakladnici modrosti, pravne modrosti: "Kolikor bom storil to, me bodo odrli!" Misel, ki jo je zapisal v svoji zgodovini Herodot, ko poroča o zlorabi sodnika Sisamnesa, ko so mu zlorabo dokazali in ga za kazen odrli. Če je človeku veliko zaupano, se bo od njega tudi veliko zahtevalo in v tem primeru je pravosodje na zelo visoki lestvici družbenega zaupanja.

S študenti predmeta Nemška pravna terminologija (študenti tretjega semestra), ki ga izvaja izr. prof. dr. Borut Holcman, smo v sredo 11. decembra 2024 obiskali Pravno fakulteto Univerze Karla in Franca v Gradcu. Iz prve roke smo slišali, kako predavajo na Pravni fakulteti, kako je organizirazna njihova Univerzitetna knjižnica, ki jo je predstavila dr. Borić, kako je mogoče študirati in raziskovati v knjižnici Pravne fakultete Univerze Karla in Franca in si ogledali pravnozgodovinske institucije zgodovinske dežele Štajerske: deželnoknežji grad, univerzo, ki jo je skupaj z ljubljanskim škofom Hrenom ustanovil deželni knez Karel in deželno hišo, kjer so v fasado vzidani grbi štajerskih deželnoknežjih mest – med njimi tudi Mariborski grb.

Izrednega pomena je tudi dejstvo, da smo lahko preverili svoje tekoče znanje jezika.

Obisk so nam omogočili in organizirali v tajništvu Inštituta za pravno zgodovino, ki je del Oddelka temeljnih ved Pravne fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu.

V Budimpešti (Madžarska) je 5 in 6. decembra 2024 potekala mednarodna konferenca 'Children's Rights Day III', ki jo je organizirala Central European Academy (CEA). Konference se je aktivno udeležilo pet predavateljev s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki so v svojih prispevkih polemizirali o aktivnih temah, povezanih z otrokovimi pravicami.

V četrtek je najprej spregovoril asistent Jan STAJNKO, ki se je v soavtorstvu z Agneso FETAI (University of Tetovo) v prispevku z naslovom 'Optional Protocol to the Convention on the Right of the Child on the Sale of Children, Child Prostitution and Child Pornography' kritično opredelil do vsebine protokola in do z njim povezanih odprtih vprašanj, ki se pojavljajo v praksi. V isti sekciji je sledila predstavitev doc. dr. Cocou Marius MENSAH, ki je v svoji predstavitvi na temo 'Children's Right and the Sustainable Development' analiziral ter udeležencem predstavil otrokove pravice v luči trajnostnega razvoja.

Drugi dan je sledila doc. dr. Katja DRNOVŠEK, ki je v svojem prispevku 'Children in Judicial and Non-judicial  Proceedings – ECHR and CJEU Jurisprudence' polemizirala o otrokovih pravicah v sodnih in zunajsodnih postopkih v luči analize sodne prakse ESČP ter SEU in pri tem dala poseben poudarek predstavitvi delovanja 'Barnahus' v Sloveniji. Izr. prof. dr. Miha ŠEPEC je udeležencem spregovoril na temo 'Children in the Criminal Law'. Kritično se je opredelil do obstoječe ureditve kazenske odgovornosti otrok ter podal tudi predlog za ustreznejšo ureditev. Doc. dr. Cocou Marius Mensah je v svojem drugem predavanju ('Protection of Children in the African Human Rights System: Framework and Institutions') predstavil sistem varstva otrokovih pravic v Afriki ter ga tudi primerjal z ureditvijo v Konvenciji o otrokovih pravicah. Prof. dr. Suzana KRALJIĆ je slušatelje nagovorila o 'Rights of the Child in Private Law – Slovenia' ter podala pravni okvir otrokovih pravic v zasebnem pravu v Sloveniji ter izpostavila posamezne odprte dileme.

Prof. dr. Suzana Kraljić je nato v soboto 7. 12. 2024 na CEA izvedla še gostujoče predavanje za študente podiplomskega programa 'International and Comparative Children’s Rights LLM’. Spregovorila je o izzivih povezanih s temo 'Children as Patients: Balancing Between Autonomy and Protection’.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je na slavnostni promociji doktorjev, ki je potekala v četrtek, 5. decembra 2024 promoviral nove doktorice in doktorje znanosti. Med novimi doktorji znanosti je tudi dr. Aljoša Polajžar s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Dr. Polajžar je doktoriral pod mentorstvom prof. dr. Darje Senčur Peček na temo »Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev«.

Novim doktoricam in doktorjem znanosti iskreno čestitamo ter jim želimo veliko uspehov na nadaljnji znanstveni in raziskovalni poti.

V ponedeljek, 2.12.2024 je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani potekala predstavitev knjige Slovenia and the EU: 20 Years of Membership in Perspective (ur. Michael Kaeding in Boštjan Udovič). Prof. dr. Janja Hojnik in asist. Živa Šuta sta prispevali poglavje z naslovom Practice Makes Progress, Not Perfect: Twenty Years of Slovenian Participation in the EU Internal Market, v katerem sta obravnavali novejše slovenske primere s področja notranjega trga EU.

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je pridobila nov temeljni raziskovalni projekt pri Agenciji za raziskovanje RS (ARIS). Naslov triletnega projekta je "Vsi so v storitvah": krmarjenje z regulativnimi izzivi megatrenda servitizacije, njegova nosilka pa je prof. dr. Janja Hojnik.

Izhodišča raziskovanja: servitizacija, pomemben megatrend v sodobni družbi, združuje ekonomske, tehnološke in ekološke vidike, vendar je premalo zastopana v pravni znanosti in praksi. Namen novega raziskovalnega projekta je odpraviti to vrzel s preučevanjem prehoda s tradicionalnih linearnih modelov na krožne, storitveno usmerjene modele. Ta premik, kjer potrošniki cenijo funkcionalnost pred izdelki, se kaže v različnih sektorjih, kot so izobraževanje, moda in proizvodnja, ter vpliva na angažiranost potrošnikov in poslovne strategije. Projekt bo raziskoval pravne, ekonomske in okoljske posledice teh poslovnih modelov v digitalni dobi, pri čemer se bo osredotočil na regulativne izzive, trajnost in pravice potrošnikov.

Izbranih je 10 najvplivnejših pravnikov, ki so po mnenju javnosti vidno zaznamovali leto 2024 tako na pravnem področju kot tudi širše v družbi.

Izmed dvajsetih finalistov, ki so bili v prvem delu glasovanja predlagani največkrat, se je med najvplivnejše uvrstilo deset pravnic in pravnikov med katerimi sta kar dva s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in sicer
red. prof. dr. Janja Hojnik in izr. prof. dr. Miha Šepec.

Iskrene čestitke!

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je (pri prof. dr. Darji Senčur Peček v okviru »Fulbright Specialist Programe«) od 10. oktobra do 10. novembra 2024 gostovala profesorica dr. Carol Daugherty Rasnic (iz ZDA). Dr. Rasnic je zaslužna profesorica delovnega, gospodarskega in mednarodnega prava na Virginia Commonwealth University. Na svoji pravni poti je kot gostujoča profesorica poučevala na pravnih fakultetah v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Irskem. Bila je vodja več projektov Inštituta za delovno pravo in industrijske odnose v Evropskih skupnostih v Trierju v Nemčiji in prejemnica štipendije profesorja Sir Neila MacCormicka za raziskave na Pravni fakulteti Univerze v Edinburghu. Je avtorica treh knjig in več kot 150 člankov v pravnih revijah, ocen knjig ali monografij in je nekdanja članica Ameriške odvetniške zbornice in Odvetniške zbornice Virginije, Akademije za pravne študije v poslovanju, Mednarodnega združenja za socialno-varnostno in delovno pravo, Društva pravnikov, Združenja družbeno-pravnih študij, Kongresa mednarodnih pravnikov, Irskega združenje učiteljev prava, Irskega društvo za pravno zgodovino in Društva Thomas More.

Tekom njenega gostovanja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je, med drugim, opravila več predavanj na temo (delovnega) prava Združenih držav Amerike, vključno s problematiko položaja »mikro-podjetnikov« v digitalni dobi (določanje zaposlitvenega statusa platformnih delavcev itd.). Prav tako je z nekaterimi študenti opravila tudi individualne posvete ter sodelovala na dogodku »Teden delovnega prava«. Sestala se je tudi s predstavniki vodstva fakultete.

Fulbrightov specialistični program (»Fulbright Specialist Program«) je program ameriškega zunanjega ministrstva in je edinstvena priložnost za ameriške akademike in uveljavljene strokovnjake, da se udeležijo dvotedenskih do šesttedenskih projektnih izmenjav v gostiteljskih institucijah po vsem svetu. Več o programu je dostopno na: https://fulbrightspecialist.worldlearning.org/.

Asist. dr. Aljoša Polajžar se je 14. in 15. novembra v Budimpešti udeležil konference »Workers at Crossroads – Contemporary Challenges of Labour and Social Security Law in Europe: Same Problems, Different Approaches?«. Konferenca je bila organizirana v soorganizaciji združenja European Labour Law Young Scholars (ELLYS) in visokošolske institucije Central European Academy (CEA, Közép-Európai Akadémia). Na posvetu je naslovil problematiko uresničevanja kolektivnih delavskih pravic oseb, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja (platformni delavci itd.).

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je v sodelovanju z rektoratom Univerze v Mariboru ter s pomočjo dr. Damjana Kukovca, sodnika Splošnega sodišča pri Evropski uniji, v petek, 15. 11. 2024, v Mariboru v univerzitetni Dvorani Vladimirja Bračiča uspešno izpeljala Strateško energetsko konferenco o sinergijskih potencialih na izobraževalnem in raziskovalnem področju. 

V okviru konference je potekala odprta diskusija o aktualnih izobraževalnih in raziskovalnih izzivih, ki se tičejo energetskega prava in nasploh energetskega sektorja, pri čemer so se izkristalizirale nekatere možne rešitve. Konferenca je spodbudila komunikacijo in tesnejše povezovanje zainteresiranih deležnikov s ciljem izkoriščanja sinergij in njihove multiplikacije. Univerzitetne izobraževalne in raziskovalne dejavnosti lahko tako še bolj podpirajo slovenski energetski sektor, hkrati pa lahko še bolj učinkovito delujejo v Evropski uniji in širše.

Konferenca je bila zastavljena interdisciplinarno in interinstitucionalno. Sestavljena je bila iz uvodnega dela, šestih tematsko povezanih panelov in sklepnega dela, kot sledi: