Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Univerza v Mariboru objavlja »Javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija študentov Univerze v Mariboru – študijsko leto 2026/2027«.

​Razpis je namenjen doktorskim študentom, ki:

• ​​​bodo v študijskem letu 2026/2027 vpisani v 1., 2., 3. ali 4. letnik doktorskega študija in so med študijem redno napredovali v višji letnik;
• še nimajo pridobljene ravni izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje;
• iz javnih sredstev še nikoli niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ne glede na to, na kateri instituciji so študirali in ne glede na to, ali so doktorski študij končali ali ne;
• imajo izbranega mentorja oz. predvidenega mentorja in
• po merilih za ocenjevanje prijav zberejo skupaj najmanj 21 točk.

Prijavitelji morajo prijavo dostaviti v vložišče​ UM ne glede na vrsto prenosa pošiljke najkasneje do vključno 18. 9. 2026 do 12.00 ure (opoldne).

Ob tem ponovno opozarjamo, da morajo študenti izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, ki so na voljo na spletni strani Doktorske šole UM (odpiranje v novem zavihku), in sicer:

• obrazec Prijava na javni razpis,
• Priloga 1: Idejna zasnova doktorske disertacije,
• Potrdilo o povprečju ocen.

Posebej bi vas radi opozorili, da ne smete namesto Priloge 1: Idejna zasnova doktorske disertacije priložiti Okvirnega programa doktorskega študija, ki ga študenti izpolnite ob vpisu na doktorski študij. V kolikor boste namesto Idejne zasnove doktorske disertacije predložili Okvirni program doktorskega študija ali ne bodo izpolnjene vse točke Idejne zasnove doktorske disertacije, bo vaša vloga zavržena s sklepom brez poziva za dopolnitev, kakor je določeno v točki 4.3 razpisa.

Obveščamo vas, da je objavljen Razpis kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti Univerze v Mariboru za študijsko leto 2026/27. Razpis kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti, prijavnica, učni načrti učnih enot in dodatne informacije so objavljeni na spletni strani moja.um.si (odpiranje v novem zavihku).

Video: Obštudijska dejavnost na Univerzi v Mariboru

Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je objavilo razpis za Fulbright štipendije (odpiranje v novem zavihku) za akademsko leto 2027/28. Rok za prijave je 31.7.2026.

Vabljeni k prijavi.

Spoštovani študenti.

Na podlagi 16. člena Navodil o izvajanju tutorskega sistema Univerze v Mariboru (odpiranje v novem zavihku) in 16. člena Navodil o izvajanju tutorskega sistema na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru (odpiranje v novem zavihku), sprejetih na 8. redni seji Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru dne 24. 4. 2024, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru objavlja RAZPIS ZA TUTORJE ŠTUDENTE PRAVNE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU za študijsko leto 2026/2027.

Prijava je mogoča z vložitvijo kandidature za tutorja študenta v skladu z razpisom. Kandidaturo je potrebno oddati najkasneje do 14. avgusta 2026 do 12.00 v zaprti kuverti na naslov: Pravna fakulteta Univerze  v Mariboru, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, s pripisom: »Kandidatura za tutorja študenta – ne odpiraj!«. Kandidature, ki bodo vložene po preteku roka za vložitev, se ne bodo upoštevale.

Vljudno vabljeni k oddaji prijave.

TUTORSTVO NA PF UM - Informacije o načrtovanem Uvodnem usposabljanju tutorjev študentov (odpiranje v novem zavihku)

​Društvo študentov invalidov Slovenije​ (odpiranje v novem zavihku) omogoča prevoze za študente s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri dostopu do fakultete, obštudijskih dejavnosti, opravkov ali drugih vsakodnevnih obveznosti.

Univerza v Mariboru v skladu z družbeno odgovornostjo objavlja Razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru za študijsko leto 2025/2026.

Namen razpisa je nagraditi najboljše študente za njihovo študijsko odličnost ter jih motivirati pri nadaljnjem izobraževanju. To je tvoja priložnost, da se poteguješ za naziv najboljšega študenta Univerze v Mariboru, osvojiš eno od bogatih denarnih nagrad in prejmeš javno priznanje za svoj trud.

Kdo se lahko prijavi?

Na razpis se lahko prijavijo študenti Univerze v Mariboru z aktivnim statusom študenta v študijskem letu 2025/2026.

Poleg aktivnega statusa morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:

• Med študijem so redno napredovali v višje letnike.
• V preteklosti še niso osvojili 1. mesta na tem istem razpisu.
• Trenutno so vpisani v:
  • 1. stopnjo študija (v najmanj 3. letnik),
  • enoviti magistrski študijski program (v najmanj 3. letnik) ali
  • 2. stopnjo študija (pri čemer so pred tem uspešno zaključili 1. stopnjo na Univerzi v Mariboru).

Študenti, ki se izobražujejo na interdisciplinarnem programu, kandidirajo na tisti fakulteti, kjer so matično vpisani.

Razpis in vse podrobnejše informacije najdete na spletni stani ŠS UM (odpiranje v novem zavihku). 

V nadaljevenaju objavljamo Poročila o izvoljenih kandidatih za člane in namestnike članov Študentskega sveta Univerze v Mariboru.

Call for Papers > NOW AVAILABLE

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je bil uspešno izveden PUŠ projekt z naslovom »Pravni in regulativni okviri za komercializacijo karitejevega masla: patenti, dovoljenja in čezmejna trgovina«, ki je obravnaval pravne izzive trženja naravnih proizvodov na evropskem in mednarodnem trgu.

V okviru projekta so študenti pod mentorstvom predstavnikov podjetja ZEEQUEST d.o.o. ter izr. prof. dr. Cocoua Mariusa Mensaha s Pravne fakultete Univerze v Mariboru raziskovali pravne in regulativne okvire, povezane s patentno zaščito, postopki pridobivanja dovoljenj in certifikatov, varnostjo izdelkov ter čezmejno trgovino s karitejevim maslom. Posebna pozornost je bila namenjena primerjavi evropske zakonodaje s pravnimi ureditvami držav proizvajalk karitejevega masla, kot so Benin, Burkina Faso, Gana in Nigerija.

Projektno delo je bilo usmerjeno v povezovanje pravnega znanja s konkretnimi potrebami gospodarstva. Študenti so pripravili analize certificiranja in trajnostnih standardov, oblikovali praktični pravni vodič za podjetja, ki želijo uvažati ali tržiti izdelke na osnovi karitejevega masla, zasnovali predlog ozaveščevalne kampanje za potrošnike ter razvili prototip digitalnega orodja za pregled osnovnih pravnih zahtev pri uvozu in prodaji naravnih izdelkov na trgu Evropske unije.

Projekt pomembno prispeva k razumevanju pravnih vidikov trajnostne proizvodnje, varnosti prehranskih in kozmetičnih izdelkov ter odgovornega poslovanja v mednarodnih dobavnih verigah. Hkrati predstavlja uspešen primer sodelovanja med univerzo in gospodarstvom ter prenosa akademskega znanja v prakso, kar študentom omogoča pridobivanje dragocenih izkušenj pri reševanju aktualnih pravnih izzivov.

Čestitke mentorjem, partnerju ZEEQUEST d.o.o. in sodelujočim študentom za uspešno izvedbo projekta.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je bil uspešno izveden PUŠ projekt, namenjen pravni obravnavi izzivov pravičnega prehoda Šaleške doline in postopnega opuščanja premoga.

V okviru projekta so študenti pod mentorstvom Mojce Ževart iz občine Šmartno ob Paki in Zdenke Gradišnik iz občine Šoštanj in doc. dr. Roka Dacarja s Pravne fakultete obravnavali pravna vprašanja, povezana s prestrukturiranjem regije, vlogo države in lokalnih skupnosti, sodelovanjem javnosti pri sprejemanju odločitev ter socialnimi, okoljskimi in razvojnimi ukrepi, ki so pomembni za prihodnost Šaleške doline.

Projektno delo je bilo usmerjeno v povezovanje teoretičnega pravnega znanja s konkretnimi izzivi lokalnega okolja. Študenti so pri tem oblikovali pravna izhodišča in predloge, ki lahko prispevajo k bolj pravno predvidljivemu, vključujočemu in socialno vzdržnemu izvajanju pravičnega prehoda.

Projekt je pomemben tudi z vidika sodelovanja med fakulteto, študenti, mentorji in partnerji iz lokalnega okolja, saj kaže, da lahko pravna stroka pomembno prispeva k iskanju trajnostnih in pravičnih rešitev za skupnost.

Čestitke mentorjem in sodelujočim študentom za uspešno izvedbo projekta.

Prof. dr. Janja Hojnik je dne 29.6.2026 predavala na mednarodni poletni šoli evropskega prava Pravne fakultete z Reke na temo digitalne suverenosti. Poletne šole sta se udeležila tudi dva študenta Pravne fakultete Univerze v Mariboru, in sicer Lisa Elizabeth Strouken in Blaž Bukovec. 

Program PEPP vsako leto poteka na štirih različnih lokacijah izbranih partnerskih univerz, v okviru katerih se doktorski študenti iz različnih držav EU srečujejo in poglabljajo svoje znanje s področja evropskega zasebnega prava. V študijskem letu 2025/2026 je program potekal v Münstru, Zagrebu, Cambridgeu in Valencii. Program je vključeval številna predavanja, vsi udeleženci so pripravili tudi več ustnih predstavitev in ostalim udeležencem predstavili temo svoje doktorske raziskave ter sodelovali v simulaciji postopka pred Sodiščem Evropske Unije. 

V imenu Pravne fakultete Univerze v Mariboru sta se programa udeležila asist. Matej Makoter Rožmarin, ki je predstavil temo svoje raziskave v okviru doktorskega študija z naslovom "Cross Border Enforcement Of Authentic Instruments", ter asist. Nikola Jovanović, ki je predstavil svojo raziskavo na temo "The study and synthesis of the justifications of copyright law in technological changes, with an emphasis on artificial intelligence".

Dne 14. maja 2026 je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Evropske pravne fakultete Nove univerze, Zveze društev pravnikov Slovenije in Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije potekala konferenca Vrednotenje pravne znanosti v Sloveniji, na kateri so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o pomenu pravne znanosti za razvoj slovenskega prava, sodne prakse in pravne države ter predstavili Manifest za pravno znanost v Sloveniji.

Osrednje sporočilo konference je bilo, da mora sistem vrednotenja raziskovalnega dela upoštevati posebnosti prava kot znanstvene discipline, saj je pravo tesno povezano z zakonodajo, sodno prakso, pravnim jezikom in pravno kulturo. Udeleženci so opozorili, da imajo pravne monografije, komentarji zakonodaje in objave v slovenskih pravnih revijah pomembno vlogo pri razvoju pravne doktrine, pravne terminologije ter podpori sodstvu in drugim pravnim poklicem.

V osrednjem nagovoru je akademik prof. dr. Janez Kranjc poudaril, da pravna znanost sistematizira pravo, razvija pravne pojme, kritično presoja zakonodajo ter prispeva k razumevanju in razvoju pravnega sistema. Ob tem je opozoril, da »predmet presoje ne bi smel biti jezik ali kraj objave, temveč kakovost in globina dela«, ter izpostavil pomen ohranjanja in razvoja kakovostnega pravnega diskurza v slovenskem jeziku.

Razprava je potrdila široko soglasje, da mora biti vrednotenje pravne znanosti prilagojeno njeni posebni družbeni vlogi. Ob univerzalnosti pravne znanosti kot raziskovalnega področja ostajata ohranjanje in razvijanje slovenskega pravnega strokovnega in znanstvenega jezika pomembna pogoja za strokovni razvoj slovenskega prava, kakovostno delovanje sodstva ter krepitev pravne države.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je ob Dnevu Evrope potekala strokovna okrogla miza Upravljanje z odpadki kot storitev splošnega gospodarskega pomena v luči sodb Sodišča EU in Ustavnega sodišča RS (zadeva Interzero), na kateri so sodelovali dr. Damjan Kukovec, sodnik Splošnega sodišča EU, dr. Rajko Knez, sodnik Ustavnega sodišča RS in profesor PF UM, dr. Primož Gabrič, direktor Reciklarne d.o.o., dr. Aleš Ferčič ter dr. Janja Hojnik.

Razprava je osvetlila razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom pri organizaciji ravnanja z odpadki ter vprašanje, v kolikšni meri lahko države članice samostojno urejajo to področje. Govorniki so soglašali, da pravo Evropske unije državam članicam pri urejanju sistemov ravnanja z odpadki priznava precejšnjo mero avtonomije, pri čemer morajo te spoštovati temeljna pravila notranjega trga in cilje varstva okolja. Dr. Primož Gabrič je pri tem izpostavil, da ima Slovenija zaradi svoje velikosti, organiziranosti in visoke okoljske ozaveščenosti potencial, da bi z nekaj več politične volje postala celo evropski prvak na področju ločevanja odpadkov. Uspešnost predvidene nove organizacije za ravnanje z odpadki bo tako v veliki meri odvisna predvsem od kakovosti njenega upravljanja.

Sogovorniki so se strinjali, da učinkovito ravnanje z odpadki ni zgolj okoljsko, temveč tudi pomembno pravno, gospodarsko in institucionalno vprašanje, pri katerem bo treba tudi v prihodnje iskati ravnotežje med javnim interesom, konkurenčnostjo trga in cilji trajnostnega razvoja. Okrogla miza je potekala v okviru projekta Jean Monnet Chair Everything as a Service: Regulating the Digital and Sustainable Transformation of the Services Economy in the EU (XaaS) (odpiranje v novem zavihku).

V Lenartu so 19. junija 2026 obeležili dva pomembna jubileja – 830 let od prve pisne omembe kraja in 35 let samostojne države. Pomemben del jubilejnega leta predstavlja tudi izid obsežne monografije o Lenartu in njegovi okolici. Publikacijo je uredil Zmago Šalamun skupaj z uredniškim odborom, ki so ga sestavljali še prof. dr. Borut Holcman, Stanislav Kocutar, mag. Janez Kramberger, dr. Marjan Toš in Nina Zorman.

Slavnostni govornik je bil prof. dr. Borut Holcman, ki je spregovoril o zgodovinskem pomenu prve pisne omembe in o jubilejih Lenarta in Slovenije ter poudaril, da je listina iz leta 1196 pristna in ni falcifikat, kot trdijo nekateri zgodovinarji. Listina potrjuje dolgo zgodovino kraja, ter vlogo benediktincev pri širjenju znanja, kulture in pismenosti. Ob tem je opozoril, da moramo dediščino prednikov ohranjati z odgovornim državljanstvom, spoštovanjem demokracije in skrbjo za slovenski jezik ter kulturo.

»Naši predniki so kljub stoletjem tujih vplivov ohranili svoj značaj in svoj jezik. Zato lahko danes slovensko prepevamo, slovensko mislimo in slovensko molimo,« je poudaril sloveskogoriški rojak dr. Borut Holcman.

Italija je omejila pridobivanje državljanstva na podlagi porekla, na dve generaciji. Torej državljanstvo podelijo le še nekomu, ki ima starša ali dedka oziroma babico rojeno v Italiji. Kako komentira takšno omejevanje prof. dr. Janja Hojnik, profesorica prava Evropske unije.

Vabljeni k ogledu prispevka (odpiranje v novem zavihku). Prof. Hojnik od triindvajsete minute dalje.

Na pobudo in sodelovanje izr. prof. dr. Boruta Holcmana so v Avditoriju furlanske kulture v Gorici odprli razstavo Spodaj podapisani - Io qui sottoscritto ter se tako, ob priložnosti EPK 2025 (odpiranje v novem zavihku), italijanskim testamentom pridružili tudi nekateri slovenski. Izr. prof. dr. Borut Holcman je bil gost ob otvoritvi, avtor predstavitve in raziskovalec, ki je našel originalno oporoko velikega Slovenca, blaženega škofa Antona Martina Slomška.