Konstitutivni poklici v pravosodju ob zaključku pravnozgodovinske snovi
Datum objave: 20.01.2025 | Datum poteka: 31.12.2030
Pri učni enoti Pravna zgodovina, katere nosilec je izr. prof. dr. Borut Holcman, mnogi v predmetu vidijo samo mrtvo pravo, študenti sledijo paradigmi, pred leti postavljeni v projektu s prof. dr. Gernotom Kocherjem s Pravne fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu, da je "zgodovinska izkušnja osnova zdrave pravne politike (pravo je bilo vedno v službi človeka)". Iz distance moremo s pomočjo pravnozgodovinske metode ocenjevati mehanizme oblasti, vzorce obnašanja v skupnosti, kritiko elit, ki so zlorabile družbeno maso in to nam omogoča, da na sedanjost gledamo s povsem drugačne perspektive.
Zavedamo se, da je izobraževanje na fakulteti prvenstveno namenjeno pravni državi, oziroma pravosodju kot izredno pomembnemu segmentu pravne države, ki mu je zaupana naloga presojanja vladavine prava. Pravosodje je oblast. To oblast predstavljajo konstitutivni poklici – sodnik, tožilec, odvetnik in notar. Vsi ti poklici imajo zgodovino, kot institucija posamezno, kot institucija, ki se je razvijala in kljub vsem mogočim prizadevanjem oblastnih dejavnikov, dokazano ostala kot najpomembnejši dejavnik v službi pravičnosti. Sodnik je prisegel, da bo skrbel za pravičnost ne glede na to ali bo sodil cesarju ali največjemu revežu (prisega iz CCC – Costitutio Criminalis Carolina), odvetnik je bil tisti, ki se je s prisego zavezal, da bo skrbel za pravilno rabo prava v korist stranke, in iz leta 1638 izhaja zaveza, da bo skrbel za pravilnost postopka in ga ne bo skušal zlorabiti, tožilčeva naloga je bila vedno skrbeti za družbeni red po uradni dolžnosti in notar, kakor pravi Hontheim, tisti, ki ga vodi pravičnost v skrbi za nepristranskost. In, kakor je to bilo v zgodovini, tako smo to na zadnjem srečanju pred izpitom, s študenti poslušali pričevanja iz prakse – se srečali in sledili poklicanosti odvetnika, kakor ga živi odvetnik g. Slavko Fartelj, kakor ga živi notar g. Uroš Marguč, kakor ga živi vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina in višji sodnik mariborskega sodišča mag. Igor Strnad.
Zaključili smo, kakor pravi francoski rek – dostojanstvo zavezuje – noblesse oblige in pravna kultura – ni prihodnosti brez izvora.
Pri predstavitvah posameznih poklicev so imeli študenti možnost, poleg poslušati, aktivno poslušati in možnost vprašati. Vsi prisotni so obogatili študij pravne zgodovine s svojo življenjsko izkušnjo, ki smo jo zaključili s starim pregovorom, ki ga poznamo tudi v slovenski ljudski zakladnici modrosti, pravne modrosti: "Kolikor bom storil to, me bodo odrli!" Misel, ki jo je zapisal v svoji zgodovini Herodot, ko poroča o zlorabi sodnika Sisamnesa, ko so mu zlorabo dokazali in ga za kazen odrli. Če je človeku veliku zaupano, se bo od njega tudi veliko zahtevalo in v tem primeru je pravosodje na zelo visoki lestvici družbenega zaupanja.
Na fotografiji – posneta z dovoljenjem vseh sodelujočih: višji sodnik, mag. Igor Strnad, notar, g. Uroš Marguč, vrhovni državni tožilec, dr. Jože Kozina in odvetnik g. Slavko Fartelj.