Kot že večkrat pojasnjeno, Statut Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 29/2017 – UPB 12, 32/2019, 14/2020 in 170/20, v nadaljevanju Statut UM) v 122. členu ureja pravila o nadaljevanju študija po prekinitvi oz. zaključevanje študija, če je od zaključka zadnjega letnika preteklo več kot dve leti. 

Nadaljevanje in zaključek doktorskega študija po preteku dveh let po zaključenem zadnjem letniku študija oziroma po poteku veljavnosti teme doktorske disertacije pojasnjujemo skozi primer.

Primer 1
Doktorskemu študentu je veljavnost teme doktorske disertacije potekla marca 2020 (podaljšanje veljavnosti teme je študent že izkoristil). Senat fakultete je zato sprejel sklep o zaustavitvi postopka pridobitve doktorata znanosti. Kasneje se je študent odločil študij zaključiti in ponovno prijaviti temo doktorske disertacije.  
Študent je bila prvič vpisan v 1. letnik 2011/12, v 2. letnik 2012/13 in v 3. letnik 2013/14, v letu 2014/15 je imel ABS.

Pojasnilo:
Skladno s 30. členom Pravilnika o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru št: 012/2018/1 (s spremembami in dopolnitvami) mora študent najkasneje v štirih letih od dneva, ko je bila na Senatu UM potrjena tema doktorske disertacije, v pristojni referat članice oddati izdelano doktorsko disertacijo. Sedmi odstavek 30. člena Pravilnika nadalje določa, da doktorski študent, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne predloži v roku, določenem v sklepu o potrditvi teme, lahko pred potekom roka na senat članice naslovi prošnjo za podaljšanje roka. Senat članice lahko doktorskemu študentu enkrat podaljša rok za oddajo doktorske disertacije, in sicer za največ eno leto, razen če je imel v času veljavnosti teme podaljšanje ali mirovanje statusa študenta zaradi materinstva ali bolezni, ki je neprekinjeno trajala najmanj tri mesece. V tem primeru se lahko rok za oddajo dodatno podaljša še za čas mirovanja statusa. Podaljšani rok veljavnosti teme se navede v sklepu o podaljšanju veljavnosti teme doktorske disertacije. 

122. člen Statuta UM v tretjem odstavku določa, da posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.
123. člen Statuta UM še določa, da o nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta. Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna.

V omenjenem primeru (potek veljavnosti teme doktorske disertacije in izdan sklep o zaustavitvi postopka, študent pa je kljub temu izrazil željo študij zaključiti in ponovno prijaviti temo doktorske disertacije) mora pristojni organ članice, tj. Komisija za študijske zadeve članice (pred potrditvijo nove teme doktorske disertacije) glede na zgoraj navedena določila Statuta UM na prošnjo študenta pregledati morebitne spremembe študijskega programa, in sicer če spremembe morebiti terjajo, da bi moral študent opraviti še kakšne študijske obveznosti in mu skladno s 122. členom Statuta UM določiti te dodatne študijske obveznosti, saj je od vpisa v zadnji letnik preteklo več kot dve leti. Na tem mestu opozarjamo, da navedeno določilo na doktorskem študiju ne velja v času veljavnosti teme doktorske disertacije (v času veljavnosti teme doktorske disertacije (4 leta + 1 leto) se študentu ne določajo nove obveznosti, čeprav se je študijski program, v katerega je študent vpisan, morda spremenil).  

Študent mora oddati tudi novo prijavo teme doktorske disertacije. Postopek prijave nove teme doktorske disertacije teče po Pravilniku o doktorskem študiju na UM št. 012/2018/1, s spremembami in dopolnitvami. 

Glede plačila šolnine šesti odstavek 14. člena Navodil o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru Štev.: N 19/2010-41 AG določa, da oseba brez statusa študenta, ki želi dokončati študij ali opravlja posamezne obveznosti iz javnoveljavnega študijskega programa, plačuje stroške opravljanja posameznih obveznosti v skladu s postavkami tarifnega dela cenika UM. V primeru, kadar posameznik še nima opravljenih obveznosti, potrebnih za pristop k izpitu (npr. seminarjev, različnih vaj, ipd.), se mu glede na obveznosti, ki jih mora opraviti, zaračunajo stroški po eni od naslednjih postavk:
- izvedba predmeta z izpitom (vse obveznosti pri predmetu, razen možnosti pristopa k sprotnemu preverjanju znanja v primeru, kadar je posameznik predhodno že pristopil k opravljanju sprotnega preverjanja znanja ali izpita pri tej učni enoti).

Osebe brez statusa študenta plačajo vse pristope k izpitom in druge posamične storitve UM (prvi odstavek 14. člena Navodil).