"Vsi so v storitvah": Krmarjenje z regulativnimi izzivi megatrenda servitizacije

Naslov projekta: "Vsi so v storitvah": Krmarjenje z regulativnimi izzivi megatrenda servitizacije

Evidenčna št.: J5-60086 (A) - iz evidence ARIS - LINK: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22745

Vodja: prof. dr. Janja Hojnik

Obdobje: 1.1.2025 - 31.12.2027

Povzetek:

Servitizacija, pomemben mega-trend v sodobni družbi, združuje ekonomske, tehnološke in ekološke vidike, vendar je premalo zastopana v pravni znanosti in praksi. Namen raziskovalnega projekta je odpraviti to vrzel s preučevanjem prehoda s tradicionalnih linearnih modelov na krožne, storitveno usmerjene modele. Ta premik, kjer potrošniki cenijo funkcionalnost pred izdelki, se kaže v različnih sektorjih, kot so izobraževanje, moda in proizvodnja, ter vpliva na angažiranost potrošnikov in poslovne strategije. Projekt raziskuje pravne, ekonomske in okoljske posledice teh poslovnih modelov v digitalni dobi, pri čemer se osredotoča na regulativne izzive, trajnost in pravice potrošnikov.

Servitizacija je danes splošno priznana kot proces ustvarjanja vrednosti z dodajanjem storitev izdelkom in velja za vseprisotno v razvitih gospodarstvih (Baines, 2009). Filozofija servitizacije je tudi osnova potrošnje na osnovi nakupa dostopa, kjer potrošniki namesto nakupa in lastništva želijo dostop do dobrin. Lastništvo ni več končni izraz potrošniške želje (Durgee, O'Connor, 1995). Na ta način lahko potrošniki dostopajo do dobrin, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti ali za katere se odločijo, da jih ne bodo imeli zaradi pomislekov, kot so prostorske omejitve ali okolje, in tako plačajo za uporabo in ne za lastništvo. Medtem ko je javni dostop do blaga, kot so knjige v javnih knjižnicah ali javni prevoz, znan že stoletja, je internet spodbudil nove poslovne modele potrošnje, ki temelji na dostopu. Na primer, v izobraževanju lahko študenti kupijo papirnate učbenike, si jih izposodijo v univerzitetni knjižnici ali začasno dostopajo do njih na spletni platformi, kot je LittaBook za digitalno učenje. Univerze sprejemajo tudi učinkovitejše modele, kot je najem tiskalnikov z vzdrževalnimi storitvami, namesto njihovega nakupa.

Interdisciplinarna narava projekta združuje pravne raziskave s spoznanji iz gospodarstva, IT, ekologije in filozofije. Obsega štiri delovne pakete (DP). Delovni paket 1 analizira ekonomske in IT vidike produktno-storitvenih sistemov (PSS), vključno z IT potenciali in odnosom potrošnikov. Delovni paket 2 se poglobi v regulativne izzive servitizacije po zakonodaji EU in Slovenije ter obravnava vprašanja digitalnega trga in trajnosti. Delovni paket 3 se osredotoča na razvoj pravnih rešitev in pravnih sredstev za podporo krožnemu gospodarstvu, raziskovanje možnosti, kot so znak EU za okolje, standardne pogodbe in standardizacija storitev. Delovni paket 4 je namenjen oblikovanju političnih priporočil za različne zainteresirane strani za spodbujanje sprejemanja PSS.

Projekt je usklajen s poudarkom EU na "podnebnih ukrepih, okolju, učinkoviti rabi virov in surovinah", ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov in evropski industrijski strategiji. Njen ambiciozen znanstveni učinek vključuje podelitev dveh doktoratov prava, objavo visokokakovostnih raziskovalnih člankov, sodelovanje na konferencah in spodbujanje interdisciplinarnega pristopa znotraj Univerze v Mariboru.