Študentski projekti v letu 2023

PDŠ: Izzivi digitalizacije v dokaznem pravu za poslovanje odvetništva v sodnih postopkih in industriji 5.0

Prof. dr. Tjaša Ivanc

1.3.2023 - 31.7.2023

Namen projekta je bil raziskati in analizirati vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije, digitalizacije in avtomatizacije na poslovanje odvetniških pisarn in sodišč. Pravno in tehnično ni zadostno poskrbljeno za predlaganje, dostavo, uporabo, izvedbo in hranjenje elektronskih dokazov, zato so študenti raziskali tehnološke možnosti, kot so npr. elektronska vloga, elektronski spis, elektronski arhiv, elektronsko vročanje, videokonferenčne sodne postopke, komuniciranje s sodiščem z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem so opredelili temeljne pojme, analizirali obstoječo normativno podlago na nacionalni in evropski ravni, in se seznanili s praktičnimi vprašanji zadevnega področja tudi s primerjalno-pravno ureditvijo v izbranih evropskih državah (Avstrija, Hrvaška, Nemčija) in z ureditvijo v ZDA. Tehnične možnosti so bile analizirane s strani študentov FERI.

Opredelitev temeljnih pojmov so študenti naredili v okviru priprave terminološkega slovarja, kjer so podali pravne definicije 50 različnih pojmov. S seznanitvijo splošnih teoretičnih pojmov, ki spremljajo digitalizacijo odvetništva in sodstva, so študenti pridobili znanje, ki je služilo kot pomoč pri oblikovanju anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo več kot 100 anketirancev iz vrst odvetnikov.

V okviru projektnih aktivnosti so študentu raziskali in analizirali obstoječo normativno podlago na nacionalni in evropski ravni, ki obsega: primerjalnopravno ureditev elektronskega poslovanja sodstva, videokonference, elektronskih dokazov in elektronskega podpisa v Avstriji, Nemčiji, Hrvaški in ZDA; normativno ureditev elektronskih dokazov v slovenskem civilnem in kazenskem postopku s pregledom in analizo sodne prakse slovenskih sodišč; stanje in možnosti elektronskega poslovanja sodstva; pravno ureditev v EU glede elektronskega poslovanja sodstva, videokonference, elektronskih dokazov in elektronskega podpisa v civilnih in gospodarskih ter kazenskih zadevah; vpliv in (ne)uporabnost umetne inteligence v sodstvu in odvetništvu; uporabnost klepetalnega robota GPT v pravu; tehnične vidike virtualne odvetniške pisarne s poudarkom na varnem upravljanju (oblikovanje, shranjenje, prejetje ali izmenjanje) elektronskih dokazov in tehnične nevarnosti dokazovanja z elektronskimi dokazi. Na podlagi teh aktivnosti je tudi zasnovan osnutek rezultatov projektnega dela.

Rezultati projekta so bili predstavljeni v obsežnem raziskovalnem poročilu, izsledki se vključujejo tudi  v vsebine študijskih predmetov, katerih izvajalka je prof. dr. Tjaša Ivanc, to je v okviru predmetov Civilno procesno pravo, Civilno procesno pravo: izbrane teme in Civilno izvršilno pravo in nepravdni postopki. Rezultati služijo tudi kot podlaga za nadaljnje predloge projektov tako v nacionalnih kot evropskih shemah. Zaradi vse večje razsežnosti digitalizacije odvetništva in sodstva bo posodobljena študijska vsebina nadvse koristna za študente, ki bodo po zaključku pravnega študija karierno pot nadaljevali v pravosodju.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

PDŠ: Nevarnosti pravnih tveganj na spletu kot posledica pravne nepismenosti starejših

Prof. dr. Suzana Kraljić

1.3.2023 - 31.5.2023

Živimo v času, ko se demografska struktura prebivalstva močno spreminja. Število prebivalstva, starejšega od 65 let, se je močno povečalo. Slednje je vplivalo domala na vsa področja našega življenja, tako poklicnega kakor tudi zasebnega. S temi demografskimi spremembami se soočamo tudi v Sloveniji. Starejši (+65) spadajo danes med tako imenovane 'digitalne imigrante', saj so praviloma večino svojega življenja preživeli izven obdobja digitalizacije, ki opredeljuje mlajše, ki jih lahko opredelimo kot 'digitalne domorodce', saj so že rojeni v obdobju, ki ga je močno zaznamovala digitalizacija. Starejši se na podlagi lastne iniciative, vključujejo in poslužujejo različnih oblik digitalizacije. A splošno gledano jim le-ta predstavlja še vedno velik izziv in neznanko, še posebej pri poseganju oziroma iskanju informacij po spletu.

Projekt je bil zasnovan na ideji, da se ugotovijo nevarnosti, s katerimi se soočajo starejši na spletu. Na prvem delovnem sestanku so bila tako identificirana področja (glede na študijsko pripadnost vključenih študentov), ki smo jih opredelili kot tista, kjer smo pričakovali, da se starejši z njimi na spletu soočajo (npr. potrošništvo, zavarovalništvo, zdravstvo, partnerstvo, religioznost, turizem, mediji, arhitektura, finance).

Raziskovanje je zajelo tako že obstoječa teoretična spoznanja glede tematike projekta. Analiza le-teh je bila potrebna za boljše razumevanje samega cilja projekta, kakor tudi za oblikovanje anketnih vprašanja in izvedbo ter analizo ankete. Vsekakor pa za oblikovanje končnih ugotovitev projekta in podajanje predlogov za izboljšave.

V projektu so študenti prišli do zaključkov, da se starejši dejansko soočajo z nižjo stopnjo pravne pismenosti, ki se kaže na različnih področjih. Pri tem so ugotovili, da je kritična tudi digitalna (ne)pismenosti, še posebej v pogledu njene izredne dinamike, ki ji starejši težko sledijo. Starejši so pojasnili, da pripravljeni sprejeti nove tehnologije (npr. pametne telefone) in da jih posamezniki tudi precej uporabljajo v svojem vsakdanu. Težave pa jim povzročajo spremembe (»izboljšave niso nujno vedno boljše«) in nove tehnologije. Posamezniki jim težko sledijo, zato ostajajo pri obstoječih modelih npr. telefonov, ali pa v primeru sprememb aplikacij le te opustijo in jih zaradi novosti tudi ne uporabljajo več.

Kot kritično je bila prepoznana tudi problematika prepoznavanja dezinformacij, saj so zaradi njih še posebej podvrženi spletnim zlorabam. Tako npr. kraja identitete naredi posameznike zelo ranljive, zato je pomembno, da ima vsak uporabnik osnove razumevanje delovanja interneta, saj lahko že kratki tečaj zelo pozitivno vpliva na delovanje v digitaliziranem svetu.

Starejši, kot že navedeno, uporabljajo pametne telefone. Le redko pa jih uporabljajo za namene uporabe spletnega bančništva. Tisti, ki uporabljajo spletno banko, jo uporabljajo zgolj za pregled stanja na računu in še redkeje plačilo položnic. Večina starejših pa torej vse finančne zadeve še vedno rešuje po tradicionalnih poteh. Zatorej lahko to področje označimo kot področje, kjer bi bila dobrodošla dodatno usposabljanje. Študenti so identificirali kot najpogostejše prevare spletnih bank, ki jim starejši nasedejo, prevare z lažnim impersoniranjem davčnih organov, nagradne igre in loterijske prevare, telefonske prevare, prevare z računalniško tehnično podporo in prevara »starih staršev«. Slednje so sicer bile že zaznane tudi v Sloveniji, tudi anketiranci so bili že naslovljeni oziroma so se soočili z različnimi lažnimi nagradnimi igrami in dedovanji, vendar še nihče ni bil vključen v prevaro. Pogosta je namreč tudi prevara o lažnem dobljenem dobitku na igri na srečo, ki poteka tako, da goljufi pokličejo starejšo osebo in ji sporočijo, da so zadeli v igri na srečo (npr. loteriji), za prevzem dobitka pa morajo vnaprej poslati denar (včasih v vrednosti več tisoč eurov) za kritje domnevnih davkov in stroškov obdelave;

Pri sklepanju pogodbenih razmerij prek spleta so starejši potrošniki kot najranljivejša skupina potrošnikov zaradi nižje digitalne in potrošniške pismenosti še posebej izpostavljeni nepoštenim poslovnim praksam (npr. lažna brezplačna ponudba, lažni odštevalniki časa za ponudbo, lažne ocene potrošnikov, nadlegovanje s prodajnimi klici, elektronsko pošto itd. ) in nepoštenim pogodbenim pogojev (npr. nepošteni, skriti, zavajajoči pogoji, ki lahko omejujejo pravice potrošnika ali povečajo stroške ali so nesorazmerno v korist ponudnika storitev ali blaga). Posebej gre poudariti prevaro lažne spletne trgovine, zaradi katere so starejši potrošniki dvakrat oškodovani: 1.) plačanega blaga ne prejmejo ali prejmejo izdelek, ki ne ustreza karakteristikam in kakovosti, ki izhaja iz spletne strani prodajalca, 2.) lahko pride do zlorabe kreditne kartice in osebnih podatkov. Ker se je z nastopom epidemije COVID-19 povečalo spletno nakupovanje, je seveda poraslo tudi nepošteno delovanje. Tudi tole področje je bilo opredeljeno kot področje, kjer bi si želeli starejši izobraževanja, ki bi jim omogočala, da lažje prepoznajo pravne pasti, ki se ob tem pojavljajo. Spletne prevare, ki prežijo na starejše uporabnike, so izrazitejše pri iskanju partnerjev, kjer storilci z goljufijo ali z zlorabo osebnih podatkov finančno in psihično prizadenejo žrtve, medtem ko pri verskih vidikih tovrstnih zlorab ne zasledimo v tolikšni meri. Zaznano je bilo povečano nakupovanje verskih izdelkov, kar je možno povezati tudi z epidemijo in stisko, ki so jo morda starejši preživljali v tem obdobju. Starejši uporabljajo internet kot tretji najpomembnejši vir pri iskanju zdravstvenih informacij, takoj za izvajalci zdravstvenih storitev in farmacevti. Starejši sicer uporabljajo zdravstvene spletne portale (na primer portal zVem, Register zdravil) za pregled aktivnih napotnic, receptov ali opisov zdravil, a morajo pri registraciji in uporabi le-teh pogostokrat prositi za pomoč bližnje. Velika večina torej pozna spletne strani, ki jim omogočajo pregled njihovih veljavnih napotnic, receptov in zdravniških potrdil, a jih ne uporablja. Tudi pri samem naročanju se na termine pregleda pri osebnem zdravniku, namesto portala ezdrav.si, raje naročajo preko klica ali e-pošte. Anketiranci so tudi tukaj poudarili, da bi radi izboljšali svojo digitalno in pravno pismenost, saj se zavedajo, da bi s tem zmanjšali tudi možnost različnih prevar, s katerimi se soočajo na spletu tudi na področju zdravja. Še posebej, ker področje zdravja predstavlja eno izmed najpomembnejših področij našega življenja, je posameznik v primeru bolezni toliko bolj dovzeten za morebitne 'čudežne rešitve, ki se ponujajo po spletu. Zatorej je to področje in osveščanje ključno, da se preprečijo nepremišljeni nakupi zdravil in pripomočkov, ki obljubljajo čudeže, saj običajno gre zgolj za izvabljanje denarja od potrošnikov, še posebej starejših, ki se že srečujejo z zdravstvenimi težavami.

Projekt in njegovi rezultati so doprinesli k obogatitvi znanja, ki ga imamo sedaj glede nevarnosti, s katerimi se srečujejo starejši po spletu. Ključno je, da smo te nevarnosti skozi teoretična spoznanja in empirične raziskave z anketo konkretno prepoznali. Rezultati nam bodo tako omogočili bodoče usmerjanje različnih aktivnosti, katerih cilj bo doprinesti k povečanju pravne in digitalne pismenosti starejših. S tem se primerno želi zmanjšati njihova izpostavljenost nevarnostim na eni strani, na drugi strani pa spodbujati njihovo aktivno in samostojno življenje ter vseživljenjsko učenje. Izobraževanja, monografija in druge promocijske dejavnosti (blog, ki bo naslavljal aktualno problematiko projekta) zagotovo pripomogle k vsemu navedenemu. PF UM si bo prizadevala oblikovati tovrstna izobraževanja, ki bi se lahko izvajala online ali v živo ter na sami PF ali pa pri zunanjih povpraševalcih.

Plakat projekta, ki ga je izdelal študent Miha Červek, je bil izbran za najboljši plakat študentskih PDŠ projektov v študijskem letu 2022/2023.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

PDŠ: Zakonodajna ureditev registracije in trženja eteričnih v Sloveniji

Jan Stajnko, asistent

Podjetje EYWINEO eterična olja, Vinko Nedelko s.p., proizvaja butična eterična olja in hidrolate iz slovenskih zelišč (https://www.eywineo.eu/). Za namene proizvodnje podjetje samo vzgaja zelišča in izvaja destilacijo zelišč. Končni produkt destilacije zelišč so eterična olja in hidrolati.

Ti produkti morajo biti praviloma pred prodajo na trgu ustrezno registrirani oziroma izpolnjevati različne pogoje za trženje. V skladu z našo zakonodajo se eterična olja lahko registrirajo kot kozmetični izdelek, zdravilo ali kot kemikalija, tržijo pa se lahko tudi kot prehrambni izdelek ali celo prehransko dopolnilo. Pod določenimi pogoji se lahko za izdelke pridobi tudi ekološki certifikat. Področna zakonodaja, postopki in stroški izvedbe postopkov so zelo različni in precej zapleteni. V primeru neupoštevanja področne zakonodaje proizvajalcem pretijo kazni, katerih višina je ponovno odvisna od tega kako proizvode registriramo in tržimo.  Proizvajalci zato stojijo pred veliko dilemo kako v pravnem smislu obravnavati svoje izdelke, da bo možna prodaja izdelkov čim širšemu spektru odjemalcev.

Projekt je zato kot najvidnejšo aktivnost izvedel analizo relevantne zakonodaje, na podlagi katere so študenti pripravili strokovna poročila, in sicer iz štirih zakonodajnih področij, ki so za manjše proizvajalce najaktualnejša: kemikalije; živila (s poudarkom na prehranskih dopolnilih in naravnih aromah); kozmetični izdelki; ekološki certifikat. Dodatno so bili izsledki projekta predstavljeni na dogodku, ki je potekal na Pravni fakulteti UM. Na tega so bili vabljeni zunanji deležniki, predvsem proizvajalci eteričnih olj, aromaterapevti ter svetovalci iz področij kemijske in kozmetične zakonodaje. Vsi udeleženci so prejeli tudi gradivo (prosojnice), ki so jih govorci uporabljali na predstavitvah.

Tako pedagoški mentorji ter delovna mentorica iz gospodarstva so najprej pripravili osnove za delo študentov (vsebinska zasnova projekta, posredovanje literature, sodne prakse in zakonodaje, izvedba kick-off sestanka, komunikacija s študenti glede prve faze projekta), nato pa aktivno sodelovali pri pripravah študentskih poročil, ki so morala skozi dva kroga komentarjev in priporočil (v vsakem krogu smo poročila pregledali vsi mentorji, vsak posebej). Poskrbeli smo tudi za organizacijo zaključnega dogodka, vključno z vabljenjem deležnikov, organizacijo pogostitve in podobno. Mentorji so bili vključeni tudi pri pripravi analize rezultatov, torej samostojnega dokumenta, ki povzema ugotovitve projekta. Nazadnje so mentorji poskrbeli tudi za objave na družbenih medijih in na spletnih straneh.

Na podlagi navedenih aktivnosti je raziskovalna skupina ugotovila sledeče:

1. Področja registracija in trženja eteričnih olj in hidrolatov je predmet obširne javnopravne regulacije, ki je za manjše proizvajalce težko pregledna. Težava pa ni gola nepreglednost in številnost predpisov, temveč deloma tudi določnost predpisov (vprašanje načela zakonitosti). V praksi se lahko na primer pri prehranskih dopolnilih pojavi vprašanje razmejitve z zdravili, kar proizvajalce odvrača od registracije eteričnih olj kot prehranskih dopolnil. Ker je razmejitev med prehranskimi dopolnili in zdravili v EU prepuščena državam članicam to domače proizvajalce postavlja v primerjalno neugodnejši položaj glede na konkurenco iz tujine, katere izdelki so na notranjem trgu EU široko dostopni (na primer v spletnih trgovinah).

2. Eterična olja in hidrolate je mogoče prodajati in tržiti na različne načine, pri čemer je izbira velikokrat odvisna od proizvajalca – tako se lahko npr. identično eterično olje mete trži kot naravno aromo, prehransko dopolnilo, kemikalije ali kozmetični izdelek. Izbira proizvajalca pa ni zgolj simboličnega pomena, temveč ima pomembne posledice v smislu regulacije pridobivanja, shranjevanja, registracije in trženja eteričnega olja ali hidrolata. Če je na primer eterično olje registrirano kot kemikalija je treba biti posebej pozoren na pravilnost skladiščenja ter uporabo piktogramov na embalaži izdelka. Kozmetične izdelke je treba posebej priglasiti ter zanje izdelati oceno in poročilo o varnosti. Čeprav eteričnega olja kot živila ni treba posebej prijavljati je treba preveriti ali je izdelek na trgu že v uporabi, ali pa gre za novo vrsto živila. V takšnem primeru so administrativne ovira za trženje lahko zelo velike in za manjše proizvajalce praktično nepremostljive.

3. Izbira proizvajalca glede tega kako bo tržil eterična olja oz. hidrolate je povezano z vprašanjem, katerim pravilom bo izdelek in proizvajalec podvržen in kakšni bodo stroški registracije in trženja izdelka. Tako je na primer za kemikalije treba izdelati varnostni list, za prehranska dopolnila in naravne arome pa ne. Vendar pa je v takšnih primerih lahko finančna ovira vzpostavitev takšne verige pridelave eteričnega olja, ki ustreza predpisom o higieni pri proizvajanju živila.

4. Za trženje eteričnih olj oz. hidrolatov se kot ugodna za proizvajalce kažejo trženje kot kemikalija, za nekatere izdelke pa se kot smiselno kaže tudi trženje kot živila - naravne arome. Trženje eteričnih olj kot kemikalij je povezano z razmeroma nizkimi stroški, prav tako pa gre za področje, ki je najmanj regulirano od vseh preučevanih. V nekaterih primerih pa velja v proizvodnjo vložiti dodatna sredstva in izdelke tržiti kot naravne arome. To velja še posebej v primerih, ko proizvajalec cilja na kupce, ki bi jih utegnili piktogrami na embalaži izdelka odvrniti od nakupa, hkrati pa gre za eterična olja iz rastlin, ki se tradicionalno uporabljajo v živilski industriji (na primer eterično olje mete, origana, limone in podobno).

5. Trženje eteričnih olj kot prehranskih dopolnil se je izkazalo za najmanj oportuno zaradi nejasnih meja s področjem ureditve zdravil, potencialnih težav v zvezi z zakonodajo o novih živilih (»novel foods«), restriktivne zakonodaje v zvezi s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ter higienskimi predpisi v zvezi s pridelovanjem živil.

6. Pridobivanje ekološkega certifikata ni pretirano (pravno) kompleksno, vendar je povezano s stroški, ki za manjše proizvajalce velikokrat niso sprejemljivi. Pri tem se je pokazala tudi težava netransparentnosti glede stroškov, povezanih s pridobivanjem in vzdrževanjem certifikata. Organizacije za kontrolo in certificiranje (v Sloveniji te storitve ponujajo zgolj štiri) namreč širši javnosti ne nudijo vpogleda v omenjene stroške, zato bi veljalo razmisliti o zakonski obvezi transparentnega objavljanja cenikov navedenih organizacij.

ŠI:UM: Organizacija delovnega časa: med prožnostjo in varnostjo – WorkRest

Prof. dr. Darja Senčur Peček

1.3.2023 - 30.6.2023

Študentski izziv (Organizacija delovnega časa: med prožnostjo in varnostjo) je v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico obravnaval (v obdobju od 1. marca do 30. junija 2023) različne vidike problematike organizacije delovnega časa v podjetjih. Izzivi podjetij iz prakse so, kako na eni strani zagotoviti prožno organizacijo delovnega časa, ki je pomembna za delovanje podjetij na trgih – ob upoštevanju, na drugi strani, potreb delavcev po usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, varnosti in zdravju pri delu, ter predvidljivosti delovnega časa. Z vidika prava je raziskovanje vključevalo analizo številnih pravnih vidikov organizacije delovnega časa (pravica do odklopa, obseg delovnega časa, razporeditev delovnega časa, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja itd.). Pri tem je bila obravnavana tako splošno veljavna ureditev (zakonodaja ipd.) kot avtonomna ureditev, ki nastaja v okviru socialnega dialoga na ravni dejavnosti – ter posamični primeri splošnih aktov na ravni delodajalca. Ob pravni analizi so bili obravnavani tudi poslovno-organizacijski, zdravstveni in psihološki vidiki organizacije delovnega časa z vidika podjetij in delavcev. Dognanja omenjenih disciplin na tem področju imajo pomemben vpliv na oblikovanje ustreznih politik in pravnih rešitev glede organizacije delovnega časa v podjetjih. Končno raziskovalno poročilo (v prilogi) predstavlja uresničitev glavnega cilja projekta.

Z vidika rezultatov predmetno končno poročilo vsebuje celovito analizo in sintezo pravnih virov s področja zajetih pravnih vidikov organizacije delovnega časa, in sicer: sodne prakse (predvsem slovenskih sodišč in Sodišča EU), analize slovenske zakonodaje, analize kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti ter analize posamičnih primerov splošnih aktov na ravni delodajalca. Na podlagi analize vseh navedenih virov so izluščeni pravni standardi, ki jih podjetja morajo upoštevati. Prav tako pa iz obravnavanih pravnih virov (npr. kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti) izhajajo raznolike možne pravne rešitve, ki so lahko za zgled pri urejanju teh vprašanj v okviru socialnega dialoga v drugih dejavnostih ali na ravni delodajalca (v okviru podjetniških kolektivnih pogodb ali splošnih aktov). V raziskovalnem poročilu pa so predstavljena tudi dognanja drugih disciplin (psihologije, poslovnih ved in zdravstvenih ved), ki jih velja upoštevati pri pravnem urejanju vprašanj delovnega časa na ravni podjetij. Končno raziskovalno poročilo je sestavljeno iz osmih samostojnih poglavij. Prvih pet poglavij (I.-V.) sestavljajo prispevki s področja prava – zadnja tri poglavja (VI-VIII.) pa obravnavajo tematiko z vidika psihologije, poslovnih ved in zdravstvenih ved.

Projekt se je financiral iz Razvojnega stebra financiranja 2021-2024 (RSF 2.0) Univerze v Mariboru.