Študentski projekti v letu 2022

ŠI:UM: Krepitev medijske svobode: varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform FreeMedia

Prof. dr. Janja Hojnik

1.3.2022 - 30.6.2022

Medijska svoboda sodi med osrednje kriterije za vstop novih držav v Evropsko unijo (EU). Zato jo Evropska komisija podrobno spremlja v poročilih o napredku. Ko države postanejo članice, pa se pristojnosti institucij EU na tem področju močno zmanjšajo, čeprav se neredko dogaja, da vlade držav članic posegajo v medijsko svobodo. To je postalo zlasti izpostavljeno v zadnjih letih v povezavi z večstranskimi skrbmi o degradaciji pravne države na Poljskem in Madžarskem. Institucije EU izražajo vse večjo zaskrbljenost zaradi položaja medijev v nekaterih državah članicah, kjer so ti postali orodje vladne propagande. Svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev so bistvene za pravico do svobode izražanja in obveščanja ter ključnega pomena za demokratično delovanje EU. Vendar pa institucije EU izpostavljajo, da je medijske svobode v zadnjih letih vse manj, pandemija koronavirusne bolezni 19 pa je stanje še poslabšala. Slovenija pri tem ni zgolj opazovalka. Decembra 2021 je namreč Evropski parlament izdal resolucijo, v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi posegov v vrednote EU, vključno s pravno državo in s tem povezano medijsko svobodo. Po pozivih Evropskega parlamenta je medijska svoboda ponovno postala ena od prioritet delovanja Evropske komisije. V tej povezavi je Evropska komisija leta 2020 predstavila akcijski načrt za evropsko demokracijo in akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja EU, da bi podprla evropske medije in pomagala ohraniti evropsko kulturno in tehnološko avtonomijo v evropskem digitalnem stoletju. V letu 2022 je sprejela ukrepe za boljšo zaščito novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred zlorabljenimi sodnimi postopki. V letu 2022 namerava sprejeti še evropski akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil pluralnost in neodvisnost medijev na notranjem trgu EU. Študentski projekt Univerze v Mariboru na temo medijske svobode, ki je bil koordiniran na Pravni fakulteti ob mentorski podpori Društva novinarjev Slovenije, vključeval pa je študentke s petih fakultet, je želel prispevati k diskusiji o pomenu neodvisnih medijev.

Cilj projektne naloge je bil prediskutirati dimenzije medijske svobode kot multidisciplinarnega raziskovalnega področja ter na to temo pripraviti strokovno monografijo ter jo javno predstaviti.

Osredotočil se je predvsem na tematiko zagotavljanja medijske svobode v EU. Projekt je preučeval dogajanje na medijskem področju v državah kandidatkah za vstop v EU, kot tudi poskuse nekaterih vlad držav članic, da bi utišale kritične in neodvisne medije ter spodkopale medijsko svobodo in pluralnost. Med medijsko izpostavljenimi primeri so umor malteške novinarke Daphne Caruana Galizie ter slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Še zlasti ranljive so novinarke, ki bi jih po oceni institucij EU bilo treba dodatno zaščititi. O različnih oblikah pritiskov poročajo tudi slovenski novinarji in Društvo novinarjev Slovenije. V okviru projekta smo preučili medijsko svobodo v okviru vstopanja držav v EU, posege v svobodo medijev v državah članicah EU in napade na novinarje, s posebnim poudarkom na ženskah v novinarstvu, ki veljajo za najbolj ranljivo skupino. Preučili smo tudi pristojnosti EU za sprejem pravnih standardov medijske svobode, s čimer smo želeli ugotoviti, kakšne so dejanske pravne možnosti EU za ukrepanje zoper napade na medije danes in kakšne so pravne osnove za sprejem potrebne zakonodaje na tem področju. Poseben poudarek je bil namenjen sovražnemu govoru na spletu, vloga platform pri ter oceni, kaj lahko EU stori na tem področju.

Ena od tem projekta je bilo področje preprečevanja širjenja lažnih novic, ki sodi v jedro aktivnosti EU. Preučevali smo vprašanje lastništva medijev. Pluralnost je namreč ogrožena, ko je lastništvo medijev v rokah majhnega števila ljudi, kar otežuje tudi omejevanje širjenja dezinformacij. Institucije EU zato od držav članic zahtevajo, naj preprečijo čezmerno koncentracijo lastništva in zagotovijo preglednost. Kritični so do čezmernega vmešavanja države v javno oglaševanje in poudarjajo, da se evropskih sredstev ne sme porabljati za politično propagando in medije pod vladnim nadzorom. V tem pogledu je Evropski parlament pozval Evropsko komisijo, naj za vsako državo članico oceni, kako pregledno je lastništvo medijev. V svojo letno oceno o stanju pravne države naj vključi tudi poročilo o zasebnem in državnem vmešavanju v medije v državah članicah. Parlament vztraja, da bi bilo treba poskuse ogrožanja medijske svobode in pluralnosti obravnavati kot hudo in sistematično zlorabo pooblastil, ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami Evropske unije. Posebna težava je tuje vmešavanje v demokratične procese, katerega cilj je polarizirati in izničiti pluralnost.

Projekt se je ukvarjal tudi s t.i. SLAPP tožbami – to so zlonamerni sodni postopki, katerih namen je ustrahovati in utišati kritične glasove. Omenjene tožbe so neutemeljeni sodni postopki, ki temeljijo na pretiranih in pogosto neprimernih zahtevkih, njihov cilj pa je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, njihov glavni cilj pa je njihovo izsiljevanje in utišanje. Končno je bil poudarek namenjen tudi zaščiti žvižgačev, med katere sodijo tudi novinarji in njihovi informatorji ter ocenili uspešnosti Slovenije pri implementaciji EU direktive s tega področja.

Izsledki raziskovalnega dela študentov so bili pripravljeni v obliki monografije, ki je izšla pri založbi UM.

Projekt se je financiral iz Razvojnega stebra financiranja 2021-2024 (RSF 2.0) Univerze v Mariboru.