Študentski projekti v letu 2020

V letu 2020 je Pravna fakulteta v Mariboru izvajala štiri (4) študentske projekte:

1. PKP: Pravne in sistemske dileme vročanja glede na urejenost naslovov v javnih evidencah in na terenu (partner: Pošta Slovenije d.o.o.)

Pedagoška mentorica: izr. prof. dr. Tjaša Ivanc

Obravnavana problematika izhaja iz problematike, ki jo Pošta Slovenije zaznava pri svojem delu zaradi slabe sistemske ureditve posodabljanja evidence naslovov za vročanje. Izvajalec vročitve nima dostopa do uradne evidence o naslovih za vročanje, niti možnosti komunikacije s pristojnimi organi za vodenje teh evidenc. Obveščanje oseb za ureditev naslova za vročanje in posledično predalčnika na naslovu je v slednjih okoliščinah neuspešna in hkrati gre za nedorečeno in neživljenjsko določilo, ker ni zakonske sistemske ureditve, ki bi predvidevala avtomatično obveščanje o spremembah na naslovih za vročanje pristojnih organov za vodenje uradnih (elektronskih) evidenc naslovov oseb.  Prav tako pa ne nalaga naslovnikom (osebam) obveznosti ureditve predalčnikov glede na prijavo v evidenco ter njihovo obvezno vsakokratno spreminjanje glede na spremembe okoliščin pri naslovnikih. S tem ostajajo motnje tudi pri pošiljateljih (predvsem v sodnih in upravnih postopkih organov), ki ne morejo speljati postopkov, ker seznanitev naslovnika z uradnimi dokumenti ni bila opravljena (ni potrdila o dokazu o vročitvi).

Študenti so izdelali poglobljeno in celovito študijo o pravnih in sistemskih dilemah glede na urejenost naslovov za vročanje tako v javnih evidencah kot na terenu, pri čemer so izdelali tudi primerjalno analizo z EU ter izbranimi državami (Avstrija, Estonija, Hrvaška, Nemčija). Študenti so proučevali problematiko vročanja dokumentov tako na terenu kot tudi elektronsko vročanje. Nadalje so študenti primerjalno predstavili tudi tehnične rešitve e-poslovanja ter uporabniške izkušnje v različnih državah. Izdelana študija bo partnerskemu podjetju, to je Pošti Slovenije d.o.o., koristna podlaga za iskanje rešitev ter v dialogu z ustreznimi organi glede obstoječih pomanjkljivosti v sistemu vročanja ter urejanja evidenc vročilnih naslovov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu.

Glavni rezultat projekta je poglobljena in celovita študija »PRAVNE IN SISTEMSKE DILEME VROČANJA GLEDE NA UREJENOST NASLOVOV ZA VROČANJE V JAVNIH EVIDENCAH IN NA TERENU«. Naša ocena je, da študija predstavlja eno najbolj analitičnih in celovitih dela v Sloveniji na to tematiko.

Pomemben rezultat projekta je poglobljeno znanje študentov na izbranem področju ter povečanje njihovih soft skills pri metodologiji znanstvenega raziskovanja in pisanja.

V okviru sodelovanja pri projektu so bili vzpostavljeni temelji za nadaljnjo in trajnejše sodelovanje, saj sama preučitev instituta vročanja s trenutnimi razmerami na trgu, ne pomeni konec usklajevanja pravnih predpisov in sistemskih rešitev na tem področju.

Vročanje kot procesni akt, ki služi zagotovitvi načela kontradiktornosti, je potrebno nujno razumeti tudi kot del varovanih ustavnih (pa tudi konvencijskih) pravic posameznikov. Obravnavanje in razreševanje dilem, ki nastajajo v procesih vročanja, zato lahko razumemo kot pomembno družbeno korist.

2. ŠIPK: Novinarstvo in kazensko pravo – od svobode tiska do varne družbe - NOVIKA (partner: DNS in Inštitut za medijsko kulturo)

Pedagoški mentor: doc. dr. Miha Šepec

Tekom projekta je bilo raziskano področje pridobivanja in kaznivosti posebej občutljivih in kazenskopravno varovanih podatkov, med katere štejemo predvsem tajne podatke (npr. uradne, državne in vojaške skrivnosti), poslovnih skrivnosti (torej skrivnosti, ki jih želijo zaščititi predvsem gospodarske družbe), poklicnih skrivnosti (npr. podatkov, ki jih tekom opravljanja svojega poklica pridobijo zdravniki, odvetniki in drugi) in tako imenovanih notranjih (»insiderskih«) informacij (problematika, tesno povezana z vprašanji prava trga vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov). Ker se novinarji pri vsakodnevnem delu velikokrat srečajo prav z vprašanjem zakonitosti pridobivanja in objave takšnih podatkov je imel projekt za novinarsko stroko veliko praktično vrednost.

Zaradi ukrepov za omejevanje epidemije COVID-19 je projekt potekal v prilagojeni obliki. Večina dejavnosti (sestankov, srečanj, posvetovanje z mentorji) je bilo izvedenih na spletu. Ob stalnem spremljanju mentorja in strokovnih sodelavcev so študenti izdelali obsežno končno poročilo, ki je obsegalo 6 poglavij in 153 strani. Obravnavani so bili različni aspekti kaznivosti pridobivanja občutljivih informacij: od ustavnopravne in kazenskopravne ureditve pa vse do novinarske etike in statističnega pregleda pregona obravnavanih kaznivih dejanj. Izvedeni so bili spletni sestanki, na katerih so mentorji izvedli tudi nekaj kratkih predavanj za študente. V tem smislu je na primer izstopalo predavanje Matije Stepišnika, ki je študentom predstavil novinarsko prakso na področju preiskovanih deliktov.

Rezultati projekta se kažejo v obsežnem poročilu, ki, ki je opisano v prejšnji točki. Družbena korist projekta se kaže najprej že v povezovanju lokalnih društev, ki zasledujejo družbeno koristne cilje (dvig ravni medijske kulture), z novinarji iz prakse in univerzo. Šlo je torej za medgeneracijsko in interdisciplinarno povezovanje družbene iniciative z akademsko sfero. Že takšno povezovanje teh zelo raznolikih institucij deluje izrazito vzpodbudno.

Korist za lokalno okolje je imelo tudi preučevanje problematike svobode tiska in možnosti omejevanja te človekove pravice. Problematika neposredne in posredne cenzure, svobode tiska in posredovanja informacij v javnost je na lokalni ravni v središču zanimanja strokovne in laične javnosti. Projekt je v tem smislu obogatil javni diskurz in slednjega dvignil na višjo raven.

3. ŠIPK: Označbe geografskega izvora in njihov vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva - OGIKSG (partner: Inštitut za intelektualno lastnino)

Pedagoška mentorica: prof. dr. Martina Repas

Vsebina projekta zajema označbe geografskega izvora (OGI) za vina, njihovo pravno ureditev, možnosti in obseg zaščite ter vpliv na konkurenčnost Podravske regije in slovenskega gospodarstva.

V okviru projekta smo reševali več problemov.

Prvič, preučili smo veljavno pravno ureditev OGI za vina tako na nacionalni ravni kot na ravni EU in raziskali razmerje med enimi in drugimi oz. vpliv ureditve na ravni EU na nacionalno ureditev.

Drugič, raziskali smo obseg zaščite OGI ter uveljavljanje pravnega varstva zaščite.

Tretjič, poiskali smo možnosti alternativne zaščite za tiste OGI, ki niso zaščitene na ravni EU.

Četrtič, raziskali smo vpliv OGI na prepoznavnost in prodajo ter trženje vin ter s tem na konkurenčnost Podravske regije in slovenskega gospodarstva nasploh.

Projekt zajema OGI za vina, ki so zaščitene na ravni EU z Uredbo 1308/2013, ter na številne druge geografske označbe za vina na področju vinorodnih podokolišev vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ki na ravni EU niso zaščitene. Rezultat tega projekta je celovita študija, ki je uporabna za različne deležnike in temelji na multidisciplinarnem pristopu, ki zajema pravni, ekonomski in kmetijski vidik obravnavane problematike.

Študija poleg uvodnega dela vsebuje osem poglavij.

Za uvodom so predstavljene temeljne značilnosti OGI za vina, njihova zgodovina in ureditev na mednarodni in nacionalni ravni ter na ravni EU. Obravnavana je delitev OGI na neposredne in posredne, kvalificirane in enostavne OGI (za vina), kar je pomembno z vidika njihovega varstva. Na koncu tega poglavja sta analizirani odločbi Sodišča EU v zadevah Budweiser in Porto ter njun vpliv na obstoj nacionalnih OGI.

Tretje poglavje obravnava vpliv območja in drugih dejavnikov na značilnosti vina, predstavljene so vinorodne dežele in ocenjevanje ter označevanje vin.

V četrtem poglavju je najprej analiziran obseg zaščite OGI po Uredbi 1308/2013 in s tem kršitve OGI za vina. Nadalje je predstavljena aktivna in pasivna legitimacija ter zahtevki, ki jih imajo imetniki OGI in druge osebe v primeru kršitev. Analizirano je civilnopravno, kazenskopravno in upravnokazensko varstvo. V tem poglavju so tudi zbrane in analizirane relevantne odločbe Sodišča EU, nacionalnih sodišč in drugih organov, ki so pomembne za razlago pravnih pravil.

V petem poglavju so analizirane možnosti alternativne zaščite za tiste OGI za vina, ki ne uživajo zaščite po Uredbi 1308/2013. Najprej je analizirana možnost zaščite z znamko, nato preko sistema varstva pred nelojalno konkurenco in nazadnje še preko prava označevanja proizvodov, oglaševanja, varstva potrošnikov in carinskih predpisov.

Šesto in sedmo poglavje vsebujeta ekonomski vidik obravnavane tematike. V šestem poglavju so najprej analizirani dejavniki vpliva na prepoznavnost vin, kot so razdrobljenost vinogradov, prepoznavnost slovenskega vina v svetu, priznanja kakovostnih slovenskih vin, ki se zaključi z analizo možnih ukrepov povečanja prepoznavnosti. Temu delu sledi vpliv OGI na prodajo vin, v katerem je predstavljena proizvodnja in potrošnja vina v Sloveniji, pomen OGI za proizvajalce in potrošnike ter analiza anketnega vprašalnika v zvezi s tem. Drugi del tega poglavja se osredotoča na vpliv, ki ga imajo OGI, na trženje vina. Analizirano je vprašanje trženja terroir-ja, oznake vina, izbire in pristnosti in kolektivno trženje ter možnost povezave OGI z drugimi panogami, kot je turizem. Sedmo poglavje se nanaša na vpliv OGI na konkurenčnost Podravske regije in slovenskega gospodarstva nasploh. Najprej je predstavljena konkurenčnost Podravske regije, nato pa so analizirani načini za povečanje konkurenčnosti.

V osmem poglavju se nahajajo zaključne ugotovitve projekta po posameznih vsebinskih sklopih, v devetem pa je zbrana uporabljena literatura.

Rezultat tega projekta je študija o varstvu OGI za vina in vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki zajema pravni, ekonomski in kmetijski vidik. Tekom izvajanja projekta so študenti pridobili in/ali poglobili znanje s področja prava intelektualne lastnine, zlasti o označbah geografskega izvora; sposobnost uporabe različnih metod razlage pravnih besedil in sodnih odločb; sposobnost pisnega izražanja o pravnih vsebinah; sposobnost argumentirane pravne diskusije in poznavanje tuje pravne terminologije.

Koristi, ki izhajajo iz projekta, predstavljajo splošno dodano vrednost zaščiti OGI za vina ter njihovemu trženju v Podravski regiji. Obenem pa presegajo okvir samo lokalnega/regionalnega okolja. Raziskovalna vprašanja in problemi, ki so bili predmet projekta, niso omejeni le na Podravsko regijo, ampak se pojavljajo v vseh slovenskih vinorodnih regijah. Rezultati projekta so zato uporabni za ciljne skupine in deležnike na ravni celotne države, ker gre za problematiko s splošno družbeno koristnostjo.

Učinek projekta na širšo lokalno skupnost se kaže v možnostih in zavedanju o boljši in/ali dodatni zaščiti označb za vina v Sloveniji, o pravnih sredstvih v primerih kršitve, v boljših možnostih za plasiranje vina in inovativnih pristopih k brandingu slovenskih vin. Njegov učinek pa je tudi v ozaveščanju javnosti o pomenu intelektualne lastnine in pravic intelektualne lastnine, ki lahko posameznim označbam za vina prav tako zagotovijo učinkovito pravno zaščito. Izsledki lahko zagotovo vplivajo tudi na boljšo zaščito intelektualne lastnine in na spremembo slovenske zakonodaje, ki v celoti ne sledi uveljavljanju varstva, ki je zagotovljeno na ravni EU, in na pomen pravic intelektualne lastnine v ekonomskem smislu. Dodatno imajo rezultati projekta pozitiven vpliv tudi na delovanje institucij v državi, ki so pristojne za obravnavo tematike, ki je predmet projekta. Družbena korist projekta pa se je tekom njegovega izvajanja odražala tudi  v povezovanju Pravne fakultete UM z Inštitutom za intelektualno lastnino ter študenti z različnih smeri študija.

4. ŠIPK: Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: od pravne ureditve do prakse - TEMDIG (partner: Zavod PIP)

Pedagoška mentorica: doc. dr. Petra Weingerl

Digitalizacija ima vse večji vpliv na naša življenja, do posebnega razmaha digitalizacije in uporabe umetne inteligence pa je prišlo ravno v času izvajanja projekta zaradi pandemije COVID-19. V luči hitrega razvoja digitalnih tehnologij, kot so robotika, internet stvari, umetna inteligenca, visokozmogljivi računalniki in močna komunikacijska omrežja, se na ravni EU že odvija široka etična in pravna razprava o primernem regulativnem okviru za digitalizacijo in umetno inteligenco, ki mora spoštovati temeljne pravice. Namen projekta je bil s pravnega, filozofskega, etičnega in informacijskega vidika preučiti izbrane vidike digitalizacije in njen vpliv na varstvo temeljnih pravic v EU in v Sloveniji.

Namen projekta je bil s pravnega, filozofskega, etičnega in informacijskega vidika preučiti izbrane vidike digitalizacije in njen vpliv na varstvo temeljnih pravic v EU in v Sloveniji. Uvodna analiza, ki jo je pripravil študent filozofije na drugi stopnji, obravnava etična, moralna in filozofska vprašanja, ki so povezana z avtomatizacijo, digitalizacijo in umetno inteligenco. Sledita poglavji dveh študentov informatike in tehnologije komuniciranja in medijskih komunikacij. Drugo poglavje se osredotoča na vprašanja vpliva digitalizacije na demokracijo, povezana predvsem s svobodo govora. Govori o kontroverznih temah, kot je manipulacija z volivci, svobodi govora, oziroma o zamegljeni meji med svobodo govora in sovražnem govoru, uporabi umetne inteligence za cenzuro »spornih« vsebin na socialnih medijih in na sploh o lažnih novicah in vplivih takšnih novic na družbo, prav tako pa o generiranih lažnih novicah oziroma o generiranih vsebinah. Tretje poglavje pa obravnava vprašanja, ki se tičejo varstva zasebnosti na internetu in pri uporabi sistemov umetne inteligence, kot je internet stvari, avtonomna vozila, deepfake posnetki in prilagojeni oglasi.

Sledi sklop poglavij, ki obravnavajo posebne segmente družbenega življenja v povezavi s temeljnimi pravicami in digitalizacijo. Ta vprašanja, ki so jih obdelali študenti prava, so še posebej aktualna v luči nenadnega razmaha digitalizacije in uporabe umetne inteligence zaradi epidemije COVID-19. V ta namen so preučili izbrane določbe Listine EU o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Ustave RS, sekundarne zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje ter analizirali sodno prakso Sodišča EU, Evropskega sodišča za človekove pravice in nacionalnih sodišč. Preučili so tudi predlagane zakonodajne iniciative na področju digitalizacije in umetne inteligence, vključno z iniciativami nove Evropske komisije. V četrtem poglavju je najprej  predstavljen vpliv digitalizacije na človekovo dostojanstvo in spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, pri čemer je poudarjen psihološki in sociološki vidik. Temu sledi peto poglavje o algoritemski diskriminaciji, ki predstavlja splošni okvir za poglavja, ki sledijo. Naslednje (šesto) poglavje preučuje enakost žensk in moških, pravice otrok in pravice starejših v povezavi z umetno inteligenco. Ta sklop je zaključen z obširnim sedmim poglavjem o vplivu digitalizacije na temeljne pravice v okviru izobraževanja, dela in sodstva. V 21. stoletju se z  UI srečujemo na vsakem koraku, od šolanja do opravljanja dela in v prostem času. Za študente prava je tema zelo aktualna, saj se predvideva, da bo pravni postopek v prihodnosti potekal s pomočjo UI. Posledično bo temu potrebno prilagoditi tudi sistem izobraževanja in opravljanje pravniškega poklica. Poleg tega je vse več izdelkov in storitev na voljo v digitalni obliki. A države članice EU opozarjajo, da trenutno ni skupnega evropskega okvira, ki bi poenotil ali približal njihove zakonodaje na tem področju družbenega življenja. Raziskovalno poročilo se zaključi s prispevkom študentke poslovne ekonomije, ki je posebno pozornost namenila e-poslovanju, svobodni gospodarski pobudi in varstvu šibkejše stranke v luči digitalizacije.

Poglobljena analiza predstavlja temelj za bodoče teoretične in praktične raziskave, hkrati pa si želimo, da bi ugotovitve študentov upoštevali tudi zakonodajalec in sodišča. Pričakujemo, da bodo rezultati služili kot pomoč nevladnim organizacijam, državnim organom in organom samoupravne lokalne skupnosti pri zasnovi in implementaciji novih zakonodajnih in praktičnih rešitev, ki bodo utemeljeni z visokim varstvom temeljnih pravic.

Družbena korist projekta se kaže v tem, da lahko projekt pripomore k boljši ozaveščenosti o vplivu digitalizacije na temeljne pravice ter k bolj kakovostni pravni ureditvi in praktični implementaciji pravil v praksi. Ljudje vsakodnevno uporabljamo internet in se vedno bolj poslužujemo rešitev, ki jih prinaša umetna inteligenca, zato je pomen učinkovite pravne ureditve in pomen ozaveščanja na tem področju izjemen. Projekt bi lahko imel pozitivne implikacije tudi na delovanje državnih institucij, ki skrbijo za uveljavljanje te problematike v praksi, npr. Tržni inšpektorat RS, Informacijski pooblaščenec RS, Varuh človekovih pravic RS, Urad RS za enake možnost ipd., nenazadnje pa tudi za sodišča, ki razsojajo o kršitvah temeljnih pravic, do katerih pride v okviru e-poslovanja ali ob uporabi rešitev umetne inteligence.

Na splošno se družbena korist projekta kaže v tem, da lahko njegovi izsledki pripomorejo k boljšemu razumevanju digitalizacije in umetne inteligence in njunega vpliva na temeljne pravice, s tem pa tudi razumevanje glede potrebne pravne regulacije in implementacije pravil  v praksi. V času pandemije COVID-19 se nas je tema dotaknila na tak ali drugačen način - bodisi skozi delo od doma, šolanje od doma, tek postopkov pred sodišči, dostop do storitev in blaga na daljavo itd. Projekt bi lahko imel pozitivne implikacije tudi na delovanje državnih institucij, ki skrbijo za uveljavljanje te problematike v praksi, npr. Tržni inšpektorat RS, nenazadnje pa tudi za sodišča, ki razsojajo o zahtevkih.