Številka zadeve

C-66/18

Ime zadeve

Komisija proti Madžarski (Enseignement supérieur)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2020:792

Datum zadeve

06/10/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Tožba Evropske komisije

Stranke

Evropska komisija proti Madžarski

Področje

 Svoboda opravljanja storitev; pravica do ustanavljanja Neizpolnitev obveznosti države;
nacionalno visoko šolstvo

Ključne besede

Madžarska - Neizpolnitev obveznosti  – Dopustnost – Pristojnost Sodišča – Splošni sporazum –  Dostop na trg – Lista specifičnih obvez – Pogoj – Dovoljenje – Nacionalna obravnava – Ponudnik storitev -  Tretja država - – Visokošolsko izobraževanje –Mednarodna pogodba -   Izvajanje izobraževanja – Sedež ponudnika -  -   Sprememba konkurenčnih pogojev  - Upravičenost – Javni red – Preprečevanje zavajajočih praks –  Svoboda ustanavljanja – Storitve na notranjem trgu –  Svoboda opravljanja storitev – Obstoj omejitve – Upravičenost – Razlog v splošnem interesu – Javni red – Preprečevanje zavajajočih praks –Kakovost izobraževanja – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Akademska svoboda – Svoboda gospodarske pobude 

Vprašanje za predhodno odločanje

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj:
–        ugotovi, da Madžarska s tem, da v skladu s členom 76(1)(a) Nemzeti felsőoktatásl szóló 2011. évi CCIV. törvény (zakon št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu) (Magyar Közlöny 2011/165), kakor je bil spremenjen z Nemzeti felsőoktatásról szóló 2011. évi CCIV. törvény módosításáról szóló 2017. évi XXV. törvény (zakon št. XXV iz leta 2017 o spremembi zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), ki ga je sprejel madžarski parlament 4. aprila 2017 (Magyar Közlöny 2017/53) (v nadaljevanju: zakon o visokem šolstvu) za tuje izobraževalne zavode, ki so zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), izvajanje izobraževalnih storitev pogojuje s sklenitvijo mednarodne pogodbe, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena XVII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (v nadaljevanju: GATS) iz Priloge 1 B k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je bil podpisan v Marakešu in odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80) (v nadaljevanju: Sporazum o ustanovitvi STO);
–        ugotovi, da Madžarska s tem, da v skladu s členom 76(1)(b) zakona o visokem šolstvu od tujih visokošolskih zavodov zahteva, da izvajajo visokošolsko izobraževanje v svoji državi izvora, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 16 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL 2006, L 376, str. 36) in vsekakor na podlagi členov 49 in 56 PDEU ter člena XVII GATS;
–        ugotovi, da Madžarska s tem, da je v skladu s členom 76(1)(a) in (b) zakona o visokem šolstvu naložila zgoraj navedena ukrepa (v nadaljevanju: sporna ukrepa), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 13, člena 14(3) in člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ter
–        Madžarski naloži plačilo stroškov

Odločitev

1.      Madžarska s tem, da je sprejela ukrep iz člena 76(1)(a) Nemzeti felsőoktatásl szóló 2011. évi CCIV. törvény (zakon št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), kakor je bil spremenjen z Nemzeti felsőoktatásról szóló 2011. évi CCIV. törvény módosításáról szóló 2017. évi XXV. törvény (zakon št. XXV iz leta 2017 o spremembi zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), ki za tuje visokošolske zavode, ki so zunaj Evropskega gospodarskega prostora, izvajanje dejavnosti izobraževanja za pridobitev diplome na Madžarskem pogojuje s tem, da sta se madžarska vlada in vlada države sedeža zadevnega zavoda dogovorili, da ju zavezuje mednarodna pogodba, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena XVII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami iz Priloge 1 B k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki je bil podpisan v Marakešu in odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti.
2.      Madžarska s tem, da je sprejela ukrep iz člena 76(1)(b) Nemzeti felsőoktatásl szóló 2011. évi CCIV. törvény (zakon št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), kakor je bil spremenjen z Nemzeti felsőoktatásról szóló 2011. évi CCIV. törvény módosításáról szóló 2017. évi XXV. törvény (zakon št. XXV iz leta 2017 o spremembi zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), ki za tuje visokošolske zavode opravljanje dejavnosti na Madžarskem pogojuje s tem, da morajo izvajati visokošolsko izobraževanje v državi, v kateri imajo sedež, ni izpolnila, kolikor se ta določba uporablja za visokošolske zavode s sedežem v tretji državi članici Svetovne trgovinske organizacije, obveznosti, ki jih ima na podlagi člena XVII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami iz Priloge 1 B k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki je bil podpisan v Marakešu in odobren s Sklepom Sveta 94/800, in kolikor se ta določba uporablja za visokošolske zavode s sedežem v drugi državi članici, obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 49 PDEU in člena 16 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu.
3.      Madžarska s tem, da je sprejela ukrepa iz člena 76(1)(a) in (b) Nemzeti felsőoktatásl szóló 2011. évi CCIV. törvény (zakon št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), kakor je bil spremenjen z Nemzeti felsőoktatásról szóló 2011. évi CCIV. törvény módosításáról szóló 2017. évi XXV. törvény (zakon št. XXV iz leta 2017 o spremembi zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokem šolstvu), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 13, člena 14(3) in člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.      Madžarski se naloži plačilo stroškov.

Številka zadeve

C-476/17

Ime zadeve

Pelham in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2019:624

Datum zadeve

29/07/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija)

Stranke

Pelham GmbH in drugi proti Ralfu Hütterju in Florianu Schneider-Eslebnu

Področje

Pravica do ustanavljanja; svoboda opravljanja storitev:
Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina - avtorska in sorodne pravice; ritmična sekvenca, vzeta iz fonograma

Ključne besede

Pelham -  Avtorska pravica in sorodne pravice –  Informacijska družba – Harmonizacija  – Vzorčenje  –  Proizvajalec fonogramov – Pravica reproduciranja – ‚Delno‘ reproduciranje –  Izjeme in omejitve – Obseg –Citati - Pravica distribuiranja – Temeljne pravice –  Svoboda umetnosti

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali gre za poseg v izključno pravico reproduciranja fonograma proizvajalca fonogramov iz člena 2(c) Direktive 2001/29, če se iz njegovega fonograma odvzamejo in na drug fonogram prenesejo najmanjši zvočni drobci?
2.      Ali gre pri fonogramu, ki vsebuje najmanjše zvočne dele, ki so bili preneseni iz drugega fonograma, za kopijo drugega fonograma v smislu člena 9(1)(b) Direktive 2006/115?
3.      Ali lahko države članice sprejmejo ureditev, ki – tako kot določba člena 24(1) UrhG […] – natančneje določa, da je področje varstva izključne pravice reproduciranja (člen 2(c) Direktive 2001/29] in distribuiranja [člen 9(1)(b) Direktive 2006/115) fonograma proizvajalca fonogramov imanentno omejeno tako, da se lahko samostojno delo, ki je nastalo v okviru proste uporabe njegovega fonograma, izkorišča brez njegovega soglasja?
4.      Ali se delo ali drug predmet sorodnih pravic v smislu člena 5(3)(d) Direktive 2001/29 uporablja za namene citiranja, če ni mogoče ugotoviti, da se uporablja tuje delo ali drug predmet sorodnih pravic?
5.      Ali predpisi prava Unije o pravici reproduciranja in distribuiranja proizvajalca fonogramov (člen 2(c) Direktive 2001/29 in člen 9(1)(b) Direktive 2006/115) in o izjemah ali omejitvah teh pravic (člen 5(2) in (3) Direktive 2001/29 in člen 10(2), prvi pododstavek, Direktive 2006/115) v nacionalnem pravu puščajo polje proste presoje pri njihovem prenosu?
6.      Na kakšen način je treba pri določitvi obsega varstva izključne pravice reproduciranja (člen 2(c) Direktive 2001/29) in distribuiranja (člen 9(1)(b) Direktive 2006/115) fonograma proizvajalca fonogramov in izjem ali omejitev teh pravic (člen 5(2) in (3) Direktive 2001/29 in člen 10(2), prvi pododstavek, Direktive 2006/115) upoštevati temeljne pravice iz [Listine]?“

Odločitev

1.      Člen 2(c) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da izključna pravica, ki je s to določbo podeljena proizvajalcu fonogramov, da dovoli ali prepove reproduciranje svojega fonograma, temu proizvajalcu omogoča, da nasprotuje temu, da tretja oseba uporabi zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki.
2.      Člen 9(1)(b) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da fonogram, ki vsebuje glasbene vzorce, prenesene iz drugega fonograma, ne pomeni „kopije“ tega fonograma v smislu te določbe, če tega fonograma ne prevzema v celoti ali v bistvenem delu.
3.      Država članica v svojem nacionalnem pravu ne more določiti druge izjeme ali omejitve pravice proizvajalca fonograma iz člena 2(c) Direktive 2001/29 poleg tistih, ki so določene v členu 5 te direktive.
4.      Člen 5(3)(d) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da pojem „citati“ iz te določbe ne zajema položaja, v katerem ni mogoče prepoznati dela, na katero se nanaša zadevno citiranje.
5.      Člen 2(c) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da pomeni ukrep popolne harmonizacije vsebine pravice, ki jo ta člen vsebuje.