Številka zadeve

C-460/20

Ime zadeve

Google (Déréférencement d’un contenu prétendument inexact)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:962

Datum zadeve

08/12/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija)

Stranke

TU, RE proti Google LLC

Področje

Varstvo osebnih podatkov; odstranitev iz zadetkov iskanja

Ključne besede

TU, RE - Varstvo posameznikov  - Obdelava osebnih podatkov – Direktiva 95/46/ES – Uredba (EU) 2016/679 – Upravljavec spletnega iskalnika – Iskanje - Ime osebe – Prikaz -  Povezava do člankov - Domnevno netočne informacije -  Seznam - Zadetki iskanja –Predogledne sličice – Fotografije -  Slikovno iskanje - Zahteva -  Odstranitev povezav -  Upravljalec  iskalnika – Tehtanje temeljnih pravic –  Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Dokazno breme - Vlagatelj

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.       Ali je združljivo s pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do spoštovanja njegovega zasebnega življenja (člen 7 [Listine]) in do varstva njegovih osebnih podatkov (člen 8 [Listine]), če se pri tehtanju nasprotujočih si pravic in interesov iz členov 7, 8, 11 in 16 Listine, ki ga je treba na podlagi člena 17(3)(a) Uredbe [SUVP] opraviti pri presoji njegovega zahtevka za odstranitev povezave s seznama zadetkov, ki ga je vložil proti upravljavcu spletnega iskalnika – kadar povezava, katere odstranitev s seznama zadetkov se zahteva, napotuje na vsebino, ki zajema trditve in vrednostne sodbe, ki temeljijo na trditvah, za katere posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, trdi, da niso resnične, in je njena zakonitost odvisna od resničnosti trditev, ki jih vsebuje – kot odločilno upošteva tudi, ali bi lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, razumno – na primer z začasno odredbo – dosegel pravno varstvo proti ponudniku vsebin in bi lahko s tem dosegel vsaj začasno razjasnitev vprašanja glede resničnosti vsebine, ki jo upravljavec iskalnika uvršča med zadetke?
2.       Ali je treba v primeru zahtevka za odstranitev s seznama zadetkov, ki se vloži proti upravljavcu spletnega iskalnika, ki pri iskanju na podlagi imena išče fotografije posameznikov, ki so jih tretje osebe v povezavi z imenom zadevne osebe namestile na splet, in ki fotografije, ki jih najde, na svojem seznamu zadetkov prikaže kot predogledne sličice („thumbnails“), pri tehtanju nasprotujočih si pravic in interesov iz členov 7, 8, 11 in 16 Listine, ki ga je treba opraviti na podlagi člena 12(b) in člena 14, prvi odstavek, točka (a), Direktive [95/95] oziroma člena 17(3)(a) Uredbe [SUVP], kot odločilne upoštevati okoliščine prvotne objave tretje osebe, tudi če spletni iskalnik ob prikazu predogledne sličice prek hiperpovezave sicer napotuje na spletno stran tretje osebe, vendar je konkretno ne imenuje in zraven ne prikaže tudi konteksta, iz katerega izhaja?“

Odločitev

1.      Člen 17(3)(a) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)
je treba razlagati tako, da
pri tehtanju, ki ga je treba opraviti med pravicami iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na eni strani in tistimi, na katere se nanaša člen 11 Listine o temeljnih pravicah, na drugi strani, za namene obravnave zahteve za odstranitev povezav, naslovljene na upravljavca iskalnika, katere cilj je, da se s seznama zadetkov iskanja odstrani povezava, ki vodi do vsebine, ki zajema trditve, za katere oseba, ki je vložila zahtevo, meni, da so netočne, za to odstranitev povezav ne velja pogoj, da je bilo vprašanje točnosti vsebine, uvrščene na seznam zadetkov, vsaj začasno, rešeno, v okviru tožbe, ki jo je ta oseba vložila proti ponudniku vsebine.
2.      Člen 12(b) in člen 14, prvi odstavek, točka (a), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter člen 17(3)(a) Uredbe 2016/679
je treba razlagati tako, da
je treba v okviru tehtanja, ki ga je treba opraviti med pravicami iz členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah na eni strani in tistimi iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah na drugi strani za namene obravnave zahteve za odstranitev povezav, naslovljene na upravljavca iskalnika, katere cilj je, da se s seznama zadetkov slikovnega iskanja na podlagi imena fizične osebe odstranijo fotografije, prikazane v obliki predoglednih sličic, ki upodabljajo to osebo, upoštevati informativno vrednost teh fotografij, neodvisno od konteksta njihove objave na spletni strani, s katere so povzete, vendar se upošteva vsak tekstualen element, ki neposredno spremlja prikaz teh fotografij med zadetki iskanja in ki lahko pojasni njihovo informativno vrednost.

Številka zadeve

C-339/20

Ime zadeve

VD

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:703

Datum zadeve

20/9/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija)

Stranke

Kazenski postopki proti VD (C‑339/20) in SR (C‑397/20)

Področje

Pravica do ustanavljanja -  finančne storitve; trgovanje z notranjimi informacijami in zloraba trga

Ključne besede

VD – Temeljne pravice - Enotni trg EU– Finančne storitve – Finančni trg -   Zloraba trga – Trgovanje - Notranje informacije – Pooblastila -   Organ   – Splošni interes -  Zavarovanje -  Integriteta finančnih trgov - Zapisi podatkov o prometu -    Obdelava osebnih podatkov - Splošna in neselektivna hramba - Omejitev časovnih učinkov -  Nacionalnia zakonodaja  - Nezdružljivost – Pravo  Unije – Izključitev

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali člen 12(2)(a) in (d) Direktive [2003/6] ter člen 23(2)(g) in (h) Uredbe št. [596/2014], s katerim je bil s 3. julijem 2016 prvonavedeni nadomeščen, v povezavi z uvodno izjavo 65 te uredbe ne zahtevata, da ima nacionalni zakonodajalec ob upoštevanju prikritosti izmenjanih informacij in glede na to, da so lahko številne osebe predmet preiskave, možnost, da operaterjem elektronskih komunikacij naloži začasno, vendar splošno hrambo podatkov o povezavi, da se upravnemu organu iz člena 11 Direktive [2003/6] in člena 22 Uredbe [št. 596/2014] omogoči – kadar obstajajo razlogi za sum, da so določene osebe vpletene v zlorabo notranjih informacij ali tržno manipulacijo – da od operaterja zahteva obstoječe zapise podatkov o prometu v primerih, v katerih obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se lahko ti zapisi, povezani s predmetom preiskave, izkažejo za upoštevne za dokaz resničnosti kršitve, zlasti ker omogočajo izsleditev stikov, ki so jih zadevne osebe navezale pred pojavom sumov?
2.      Če bi bil odgovor Sodišča [na prvo vprašanje] tak, da bi moralo Cour de cassation (kasacijsko sodišče) ugotoviti, da francoska zakonodaja o hrambi podatkov o povezavi ni v skladu s pravom Unije, ali bi se lahko učinki te zakonodaje začasno ohranili, da bi se preprečila pravna negotovost in omogočilo, da se predhodno zbrani in hranjeni podatki uporabijo za enega od ciljev te zakonodaje?
3.      Ali lahko nacionalno sodišče začasno ohrani učinke zakonodaje, ki uslužbencem neodvisnega upravnega organa, pristojnega za preiskovanje zlorab trga, omogoča, da brez predhodnega nadzora sodišča ali drugega neodvisnega upravnega organa pridobijo podatke o povezavah?“

Odločitev

1.      Člen 12(2)(a) in (d) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) in člen 23(2)(g) in (h) Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES v povezavi s členom 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, ter glede na člene 7, 8 in 11 ter člen 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
2.      je treba razlagati tako, da
3.      nasprotujejo zakonskim ukrepom, ki preventivno zaradi boja proti kaznivim dejanjem zlorabe trga, katerih del je trgovanje na podlagi notranjih informacij, določajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu za eno leto od datuma nastanka zapisa.
4.      Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče časovno omeji učinke ugotovitve neveljavnosti, ki jo mora v skladu z nacionalnim pravom podati glede nacionalnih določb, ki na eni strani operaterjem elektronskih komunikacijskih storitev nalagajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu, na drugi strani pa omogočajo posredovanje takih podatkov organu, pristojnemu za finančno področje, brez predhodnega dovoljenja sodišča ali neodvisnega upravnega organa, zaradi nezdružljivosti teh določb s členom 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Dopustnost dokazov, pridobljenih na podlagi nacionalnih zakonodajnih določb, ki niso združljive s pravom Unije, v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic spada v okvir nacionalnega prava, pod pogojem, da se spoštujeta zlasti načeli enakovrednosti in učinkovitosti.

Številka zadeve

C-140/20

Ime zadeve

Commissioner of An Garda Síochána

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:258

Datum zadeve

5/4/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Supreme Court (vrhovno sodišče, Irska)

Stranke

G. D. proti Commissioner of An Garda Síochána, Minister for Communications, Energy and Natural Resources,Attorney General,

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije; hramba podatkov

Ključne besede

G.D. - Obdelava osebnih podatkov –    Elektronske komunikacij – Zaupnost komunikacije – Ponudniki -  Splošna in neselektivna hramba – Promet in lokacija  – Dostop – Naknadni sodni nadzor – Direktiva 2002/58/ES –Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Nacionalno sodišče – Časovna omejitev -   Neskladnost – Pravo Unije – Izključitev

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je splošna/univerzalna ureditev hrambe podatkov – čeprav zanjo veljajo stroge omejitve glede hrambe in dostopa – sama po sebi v nasprotju z določbami člena 15 Direktive [2002/58], kot se razlagajo glede na Listino?
2.      Ali sme nacionalno sodišče pri presoji, ali naj ugodi predlogu za ugotovitev neskladnosti nacionalnega ukrepa, ki se izvaja v skladu z Direktivo [2006/24] in s katerim je določena ureditev splošne hrambe podatkov (za katero velja potreben strog nadzor glede hrambe in/ali v zvezi z dostopom), zlasti pri presoji sorazmernosti take ureditve, upoštevati dejstvo, da lahko ponudniki storitev podatke zakonito hranijo za lastne poslovne namene in da je mogoče hrambo zahtevati iz razlogov nacionalne varnosti, ki so izvzeti iz določb Direktive [2002/58]?
3.      Katera merila naj nacionalno sodišče v okviru ugotavljanja, ali je nacionalni ukrep za dostop do shranjenih podatkov združljiv s pravom Evropske unije in še zlasti s pravicami, zagotovljenimi z Listino, uporabi pri presoji, ali je s tako ureditvijo dostopa zagotovljen zahtevani neodvisni predhodni nadzor, ki ga je v sodni praksi določilo Sodišče? Ali sme nacionalno sodišče v teh okoliščinah pri taki presoji upoštevati, da obstaja ex post sodni ali neodvisni nadzor?
4.      Ali je nacionalno sodišče vsekakor dolžno ugotoviti, da nacionalni ukrep ni v skladu z določbami člena 15 Direktive [2002/58], če je s tem nacionalnim ukrepom določena ureditev splošne hrambe podatkov zaradi boja proti hudim kaznivim dejanjem in če je nacionalno sodišče na podlagi vseh dokazov, ki so mu na voljo, ugotovilo, da je taka hramba bistvena in nujno potrebna, da se doseže cilj boja proti hudim kaznivim dejanjem?
5.      Ali sme nacionalno sodišče – če mora skleniti, da nacionalni ukrep ni v skladu z določbami člena 15 Direktive [2002/58], kot se razlaga ob upoštevanju Listine – omejiti časovni učinek take ugotovitve, če je prepričano, da bi neomejitev pripeljala do ‚posledičnega nereda in škodljivih posledic za javni interes‘ (v skladu s pristopom iz, na primer, zadeve R (National Council for Civil Liberties) proti Secretary of State for Home Department and Secretary of State for Foreign Affairs [2018] EWHC 975, točka 46)?
6.      Ali je mogoče nacionalnemu sodišču – ki je bilo pozvano, naj ugotovi, da nacionalna zakonodaja ni v skladu s členom 15 Direktive [2002/58], in/ali naj te zakonodaje ne uporabi in/ali naj razglasi, da so bile z uporabo take zakonodaje kršene posameznikove pravice bodisi v okviru postopka, ki je bil uveden, da se omogoči trditev glede dopustnosti dokazov v kazenskem postopku, bodisi drugače – dovoliti, da ne ugodi takemu zahtevku glede podatkov, ki se hranijo v skladu z nacionalno določbo, sprejeto v skladu z obveznostjo iz člena 288 PDEU za dosleden prenos določb Direktive v nacionalno pravo, ali da tako ugotovitev omeji na obdobje po 8. aprilu 2014, ko je Sodišče [s sodbo z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238)] ugotovilo neveljavnost Direktive 2006/24?“

Odločitev

1.      Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonskim ukrepom, ki preventivno zaradi boja proti hudemu kriminalu in preprečevanja resnih groženj javni varnosti določajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji. Nasprotno pa navedeni člen 15(1) v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah ne nasprotuje zakonskim ukrepom, ki za boj proti hudemu kriminalu in preprečevanje resnih groženj javni varnosti določajo:
–        ciljno hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki je na podlagi objektivnih in nediskriminatornih elementov omejena glede na kategorije oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, ali geografsko merilo, za obdobje, ki je časovno omejeno na to, kar je nujno potrebno, vendar ga je mogoče podaljšati;
–        splošno in neselektivno hrambo naslovov IP, dodeljenih viru povezave, za obdobje, ki je časovno omejeno na tisto, kar je nujno potrebno;
–        splošno in neselektivno hrambo podatkov o civilni identiteti uporabnikov elektronskih komunikacijskih sredstev in
–        uporabo odredbe, ki se ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev naloži s sklepom pristojnega organa, ki je predmet učinkovitega sodnega nadzora, da za določen čas izvedejo hitro hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki jih imajo ti ponudniki storitev,
če je s temi ukrepi z jasnimi in natančnimi pravili zagotovljeno, da je hramba zadevnih podatkov pogojena s spoštovanjem zadevnih materialnih in postopkovnih pogojev ter da imajo zadevne osebe na voljo učinkovita jamstva proti tveganjem zlorabe.
2.      Člen 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi s členi 7, 8, 11 in členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero je centralizirana obravnava prošenj za dostop do podatkov, ki jih hranijo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki jo izvede policija v okviru preiskovanja in pregona hudih kaznivih dejanj, naložena policijskemu uradniku, ki mu pomaga enota v policiji, ki ima neko določeno stopnjo samostojnosti pri opravljanju svojih nalog in nad odločbami katerega se lahko pozneje opravi sodni nadzor.
3.      Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče časovno omeji učinke ugotovitve neveljavnosti, kar mora na podlagi nacionalnega prava storiti glede nacionalne zakonodaje, ki ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev nalaga splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, zaradi nezdružljivosti te zakonodaje s členom 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi z Listino o temeljnih pravicah. Dopustnost dokazov, pridobljenih s tako hrambo, v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic spada na področje nacionalnega prava, ob upoštevanju zlasti načel enakovrednosti in učinkovitosti.

Številka zadeve

C-793/19

Ime zadeve

SpaceNet

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:702

Datum zadeve

20/9/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija)

Stranke

Bundesrepublik Deutschland, ki jo zastopa Bundesnetzagentur für Elektrizität, Gas, Telekommunikation, Post und Eisenbahnen, proti SpaceNet AG (C‑793/19), Telekom Deutschland GmbH (C‑794/19)

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije; hramba podatkov

Ključne besede

SpaceNet - Obdelava osebnih podatkov – Varstvo posameznikov -  Elektronske komunikacije – Zaupnost sporočil – Ponudniki  – Splošna in neselektivna hramba -  Promet  in  lokacija – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali je treba člen 15 Direktive [2002/58] glede na člene 7, 8, 11 in 52(1) [Listine] na eni strani ter glede na člen 6 [Listine] in glede na člen 4 [PEU] na drugi strani razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ponudnike javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev zavezuje, da hranijo podatke o prometu in lokaciji končnega uporabnika teh storitev, če
(1)      se za to obveznost ne zahteva noben poseben razlog v krajevnem, časovnem ali prostorskem smislu,
(2)      obveznost hrambe pri opravljanju javno dostopne telefonske storitve – vključno s prenosom SMS, večpredstavnostnih ali podobnih sporočil ter neodgovorjenimi ali neuspešnimi klici – vključuje naslednje podatke:
(a)      klicano telefonsko številko ali kakšno drugo identiteto kličočega in klicanega priključka ter pri preklapljanju ali preusmeritvi klicev klicano telefonsko številko ali kakšno drugo identiteto vsakega naslednjega udeleženega priključka,
(b)      datum in čas od začetka do konca zveze oziroma – pri prenosu SMS, večpredstavnostnega ali podobnega sporočila – čas pošiljanja in prejema sporočila z navedbo dejanskega časovnega pasu,
(c)      podatke o uporabljeni storitvi, če se lahko v okviru telefonske storitve uporabljajo različne storitve,
(d)      v primeru storitve mobilne telefonije pa še
(i)      mednarodno identiteto naročnika mobilne telefonije za kličoči in klicani priključek,
(ii)      mednarodno identiteto kličočega in klicanega telefonskega terminala,
(iii)      datum in čas prve aktivacije storitve z navedbo dejanskega časovnega pasu, če se storitve plačujejo vnaprej,
(iv)      identiteto celic, ki so bile uporabljene pri začetku povezave s kličočim in klicanim priključkom,
(e)      v primeru internetne telefonije tudi naslove IP kličočega in klicanega priključka ter dodeljenega uporabniškega imena,
(3)      obveznost hrambe pri opravljanju javno dostopne storitve dostopa do interneta vključuje naslednje podatke:
(a)      naslov IP, ki je dodeljen naročniku za uporabo interneta,
(b)      enolični identifikator priključka, ki omogoča dostop do interneta, ter dodeljeno uporabniško ime,
(c)      datum in čas začetka in konca uporabe interneta pod dodeljenim naslovom IP in navedbo dejanskega časovnega pasu,
(d)      v primeru mobilne uporabe identiteto celic, ki so bile uporabljene pri začetku internetne povezave,
(4)      se naslednji podatki ne smejo hraniti:
(a)      vsebina komunikacije,
(b)      podatki o obiskanih spletnih straneh,
(c)      podatki o storitvah elektronske pošte,
(d)      podatki, na katerih temeljijo komunikacije z ali do določenih priključkov oseb, organov in organizacij na socialnih ali cerkvenih področjih,
(5)      hramba za podatke o lokaciji, torej identifikacija uporabljenih celic, znaša štiri tedne, za ostale podatke pa deset tednov,
(6)      je zagotovljeno učinkovito varstvo hranjenih podatkov pred tveganji zlorabe in pred vsakim nezakonitim dostopom ter
(7)      se hranjeni podatki smejo uporabljati samo za pregon posebej hudih kaznivih dejanj in za boj proti konkretni nevarnosti za telesno nedotakljivost, življenje ali svobodo osebe ali za obstoj zvezne države ali zvezne dežele, razen naslova IP, ki se dodeli naročniku za uporabo interneta in katerega uporaba je dopustna v okviru informacije o podatkih o naročniškem razmerju za pregon vseh kaznivih dejanj, za preprečevanje nevarnosti za javno varnost in red ter za izvajanje nalog obveščevalnih služb?“

Odločitev

Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
nasprotuje nacionalnim zakonskim ukrepom, ki preventivno zaradi boja proti hudemu kriminalu in preprečevanja resnih groženj javni varnosti določajo splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji;
ne nasprotuje nacionalnim zakonskim ukrepom, s katerimi je:
–        v položajih, ko se zadevna država članica spopada z resno grožnjo nacionalni varnosti, ki se izkaže za resnično in sedanjo ali predvidljivo, za zaščito nacionalne varnosti omogočena uporaba odredbe, s katero se ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev naloži splošna in neselektivna hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, pri čemer je sklep o tej odredbi lahko predmet učinkovitega nadzora s strani sodišča ali neodvisnega upravnega organa, katerega odločitev je zavezujoča, da se preveri obstoj enega od teh položajev ter spoštovanje pogojev in jamstev, ki morajo biti določeni, in je navedeni sklep mogoče izdati le za obdobje, katerega trajanje je omejeno na to, kar je nujno potrebno, vendar ga je v primeru nadaljnjega obstoja te grožnje mogoče podaljšati;
–        za zaščito nacionalne varnosti, boj proti hudemu kriminalu in preprečevanje resnih groženj javni varnosti za obdobje, katerega trajanje je omejeno na to, kar je nujno potrebno, vendar ga je mogoče podaljšati, določena ciljna hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki je na podlagi objektivnih in nediskriminatornih elementov omejena glede na kategorije zadevnih oseb ali z geografskim merilom;
–        za zaščito nacionalne varnosti, boj proti hudemu kriminalu in preprečevanje resnih groženj javni varnosti za obdobje, katerega trajanje je omejeno na to, kar je nujno potrebno, določena splošna in neselektivna hramba naslovov IP, dodeljenih viru povezave;
–        za zaščito nacionalne varnosti, boj proti kriminalu in zaščito javne varnosti določena splošna in neselektivna hramba podatkov o civilni identiteti uporabnikov elektronskih komunikacijskih sredstev ter
–        za boj proti hudemu kriminalu in a fortiori za zaščito nacionalne varnosti omogočena uporaba odredbe, s katero je ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev prek sklepa pristojnega organa, ki je predmet učinkovitega sodnega nadzora, za določeno obdobje naložena takojšnja hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki jih imajo ti ponudniki storitev na voljo,
če je s temi ukrepi z jasnimi in natančnimi pravili zagotovljeno, da je hramba zadevnih podatkov pogojena s spoštovanjem zadevnih materialnih in postopkovnih pogojev ter da imajo zadevne osebe na voljo učinkovita jamstva proti tveganjem zlorabe.

Številka zadeve

C-555/19

Ime zadeve

Fussl Modestraße Mayr

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:89

Datum zadeve

3/2/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Landgericht Stuttgart (deželno sodišče v Stuttgartu, Nemčija)

Stranke

Fussl Modestraße Mayr GmbH proti SevenOne Media GmbH,ProSiebenSat.1 TV Deutschland GmbH ProSiebenSat.1 Media SE,

 Področje

Prosti pretok oseb in storitev; svoboda opravljanja storitev; televizijsko oglaševanje samo na deželni ravni

Ključne besede

Fussl – Izvajanje -  Avdiovizualne medijske storitve – Svoboda opravljanja storitev – Enako obravnavanje –  PDEU- Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Avdiovizualno komercialno sporočilo – Nacionalna ureditev -  Izdajatelji  televizijskega programa – Oddajanje programov -  Nacionalno ozemlje -  Prepoved vključitve oglasov - Omejeno oddajanje – Deželna raven – Enakost pred zakonom

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba […] člen 4(1) Direktive 2010/13 […] načelo enakega obravnavanja, ki ga določa pravo Unije, in […] pravila na podlagi člena 56 PDEU o svobodi opravljanja storitev razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki prepoveduje regionalno predvajanje oglasov na televizijskih programih, ki so odobreni za celotno ozemlje države članice?
2.      Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, če nacionalno pravo dopušča zakonske ureditve, v skladu s katerimi je mogoče na podlagi zakona dopustiti regionalno predvajanje oglasov, ki je v tem primeru dopustno na podlagi dodatno potrebnega upravnega dovoljenja?
3.      Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, če se možnosti dopustitve regionalnega oglaševanja, opisane v drugem vprašanju, dejansko ne uporabljajo in je regionalno oglaševanje zato stalno prepovedano?
4.      Ali je treba člen 11 Listine […] ob upoštevanju člena 10 [EKČP] ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti načelo raznolikosti virov informacij, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je opisana v prvem, drugem in tretjem vprašanju?“

Odločitev

Člen 4(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) in člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki izdajateljem televizijskega programa prepoveduje, da v svoje programe, ki se oddajajo na celotnem nacionalnem ozemlju, vključijo televizijske oglase, katerih oddajanje je omejeno na deželno raven.
Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje taki nacionalni ureditvi, če je primerna za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja varstva pluralizma medijev na regionalni in lokalni ravni in ne presega tega, kar je nujno za dosego tega cilja, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Člen 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje takšni nacionalni ureditvi, če ta ne povzroči neenakega obravnavanja nacionalnih izdajateljev televizijskih programov in ponudnikov spletnega oglaševanja glede razširjanja oglasov na regionalni ravni, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

Številka zadeve

C-746/18

Ime zadeve

Prokuratuur (Conditions d’accès aux données relatives aux communications électroniques)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:152

Datum zadeve

02/03/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Riigikohus (vrhovno sodišče, Estonija) 

Stranke

Kazenski postopek zoper H. K.

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije

Ključne besede

H.K. - Obdelava osebnih podatkov -  Elektronske komunikaciie  – Direktiva 2002/58/ES – Ponudniki  storitev – Zaupnost komunikacij – Omejitve –  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Zakonodaja -  Splošna in neselektivna hramba -  Promet in  lokacija – Dostop -  Preiskovalni nameni – Boj proti kriminalu  – Dovoljenje državnega tožilstva – Uporaba podatkov -  Dokaz  – Kazenski postopek -  Dopustnost

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 15(1) Direktive [2002/58] v povezavi s členi 7, 8, 11 in 52(1) [Listine] razlagati tako, da v kazenskem postopku dostop nacionalnih organov do podatkov, ki omogoča, da se v zvezi s telefonsko komunikacijo ali komunikacijo po mobilnem telefonu obdolženca ugotovijo izhodiščni in ciljni kraj, datum, ura in trajanje, vrsta komunikacijske storitve, uporabljeni terminal in lokacija uporabe mobilnega terminala, pomeni tako resen poseg v temeljne pravice, določene v navedenih členih Listine, da je treba ta dostop na področju preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj omejiti na boj proti hudemu kriminalu, ne glede na to, na kako dolgo obdobje se nanašajo hranjeni podatki, do katerih imajo dostop nacionalni organi?
2.      Ali je treba člen 15(1) Direktive [2002/58] ob upoštevanju načela sorazmernosti, ki je bilo poudarjeno v točkah od 55 do 57 sodbe [z dne 2. oktobra 2018, Ministerio Fiscal (C‑207/16, EU:C:2018:788)], razlagati tako, da je lahko, če količina podatkov, navedenih v prvem vprašanju, do katerih imajo dostop nacionalni organi (niti glede na vrsto niti glede na obdobje, za katero se dajejo na razpolago), ni velika, poseg v temeljne pravice, ki je povezan s tem, na splošno upravičen s ciljem preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, in da morajo biti kazniva dejanja, ki naj bi se preprečila s tem posegom, toliko hujša, kolikor je večja količina podatkov, do katerih imajo dostop nacionalni organi?
3.      Ali zahteva iz točke 2 izreka sodbe [z dne 21. decembra 2016, Tele2 (C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970)], da mora sodišče ali neodvisni upravni organ predhodno opraviti nadzor nad dostopom pristojnih nacionalnih organov do podatkov, pomeni, da je treba člen 15(1) Direktive [2002/58] razlagati tako, da se lahko državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek, pri čemer je po zakonu dolžno ravnati samostojno in ga zavezuje samo zakon ter v predkazenskem postopku razjasnjuje obremenilne in tudi razbremenilne okoliščine za obdolženca, vendar pozneje v sodnem postopku zastopa obtožbo, šteje za neodvisen upravni organ?“

Odločitev

1.      Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členi 7, 8, 11 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki javnim organom zaradi preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj omogoča dostop do vseh podatkov o prometu ali lokaciji, iz katerih bi bile lahko razvidne informacije o komunikacijah, ki jih je uporabnik opravil z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, ali o lokaciji uporabljene terminalske opreme, in iz katerih bi bilo mogoče natančno sklepati o njegovem zasebnem življenju, ne da bi bil ta dostop omejen na postopke, povezane z bojem proti hudemu kriminalu ali s preprečevanjem resnih groženj javni varnosti., in to ne glede na trajanje obdobja, za katero se zahteva dostop do omenjenih podatkov, ter količino in vrsto podatkov, ki so na voljo v tem obdobju.
2.      Člen 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi s členi 7, 8,11 in 52(1) Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je državno tožilstvo, katerega naloga je, da usmerja predkazenski postopek in v morebitnem kasnejšem postopku zastopa obtožbo, pristojno za to, da javnemu organu zaradi preiskovanja kaznivih dejanj dovoli dostop do podatkov o prometu in lokaciji.

Številka zadeve

C-511/18

Ime zadeve

La Quadrature du Net in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2020:791

Datum zadeve

06/10/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Conseil d'État (državni svet, Francija) in Cour constitutionnelle (ustavno sodišče, Belgija)

Stranke

La Quadrature du Net in drugi proti Premier ministre in drugim

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije

Ključne besede

La Quadrature du Net -  Obdelava osebnih podatkov -  Elektronske komunikacije – Ponudniki  –  Splošna in neselektivna hramba Promet in lokacija – Avtomatizirana analiza podatkov – Dostop v realnem času – Zaščita nacionalne varnosti – Terorizem in kriminal - Direktiva 2002/58/ES –   Zaupnost elektronskih komunikacij – Varstvo –  Direktiva 2000/31/ES –  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Vprašanje za predhodno odločanje

(združene zadeve) Conseil d’État v zadevi C-511/18:
„1.      Ali je treba obveznost splošne in neselektivne hrambe, ki je ponudnikom naložena ob upoštevanju pooblastilnih določb člena 15(1) Direktive [2002/58], v okoliščinah hudega in trajnega ogrožanja nacionalne varnosti ter zlasti teroristične grožnje razlagati kot poseg, ki je upravičen na podlagi pravice do varnosti, določene v členu 6 [Listine], in zahtev nacionalne varnosti, za katere v skladu s členom 4 [PEU] ostajajo odgovorne izključno države članice?
2.      Ali je treba Direktivo [2002/58] ob upoštevanju [Listine] razlagati tako, da omogoča zakonske ukrepe, kot so ukrepi zbiranja podatkov o prometu in lokaciji zadevnih posameznikov v realnem času, ki sicer vplivajo na pravice in obveznosti ponudnikov storitev elektronskih komunikacij, vendar jim ne nalagajo posebne obveznosti hrambe njihovih podatkov?
3.      Ali je treba Direktivo [2002/58] ob upoštevanju [Listine] razlagati tako, da zakonitost postopkov zbiranja podatkov o povezavi vedno pogojuje z zahtevo informiranja zadevnih oseb, kadar tako informiranje ne more več ogroziti preiskav, ki jih izvajajo pristojni organi, ali pa je mogoče šteti, da so taki postopki zakoniti, ob upoštevanju vseh drugih obstoječih procesnih jamstev, ker ta procesna jamstva zagotavljajo učinkovitost pravice do pravnega sredstva?“
in Conseil d’Éta v zadevi C-512/18t:
„1.      Ali je treba obveznost splošne in neselektivne hrambe, ki je ponudnikom naložena ob upoštevanju pooblastilnih določb člena 15(1) Direktive [2002/58], v okoliščinah hudega in trajnega ogrožanja nacionalne varnosti ter zlasti teroristične grožnje razlagati kot poseg, ki je upravičen na podlagi pravice do varnosti, določene v členu 6 [Listine], in zahtev nacionalne varnosti, za katere v skladu s členom 4 [PEU] ostajajo odgovorne izključno države članice?
2.      Ali je treba Direktivo [2002/58] ob upoštevanju [Listine] razlagati tako, da omogoča zakonske ukrepe, kot so ukrepi zbiranja podatkov o prometu in lokaciji zadevnih posameznikov v realnem času, ki sicer vplivajo na pravice in obveznosti ponudnikov storitev elektronskih komunikacij, vendar jim ne nalagajo posebne obveznosti hrambe njihovih podatkov?
3.      Ali je treba Direktivo [2002/58] ob upoštevanju [Listine] razlagati tako, da zakonitost postopkov zbiranja podatkov o povezavi vedno pogojuje z zahtevo informiranja zadevnih oseb, kadar tako informiranje ne more več ogroziti preiskav, ki jih izvajajo pristojni organi, ali pa je mogoče šteti, da so taki postopki zakoniti, ob upoštevanju vseh drugih obstoječih procesnih jamstev, ker ta procesna jamstva zagotavljajo učinkovitost pravice do pravnega sredstva?“
„1.      Ali je treba obveznost splošne in neselektivne hrambe, ki je ponudnikom naložena ob upoštevanju pooblastilnih določb člena 15(1) Direktive [2002/58], razlagati med drugim ob upoštevanju jamstev in nadzorov, ki se zagotovijo po tem, ko se ti podatki o povezavi zberejo in uporabijo, kot poseg, ki je upravičen na podlagi pravice do varnosti, določene v členu 6 [Listine], in zahtev nacionalne varnosti, za katero v skladu s členom 4 [PEU] ostajajo odgovorne izključno države članice?
2.      Ali je treba določbe Direktive [2000/31] ob upoštevanju členov 6, 7, 8 in 11 ter 52(1) [Listine] razlagati tako, da državi članici omogočajo, da sprejme nacionalno ureditev, ki osebam, katerih dejavnost je zagotavljanje dostopa do javnih spletnih komunikacijskih storitev, in fizičnim ali pravnim osebam, ki za dostop javnosti prek javnih spletnih komunikacijskih storitev zagotavljajo, četudi brezplačno, hrambo vsakršnih signalov, pisnega in slikovnega gradiva, zvokov ali sporočil, ki se pridobijo od prejemnikov teh storitev, nalaga hrambo podatkov, ki omogočajo identifikacijo vsakogar, ki je prispeval k ustvarjanju vsebine ali ene od vsebin storitev, ki jih navedene osebe ponujajo, da bi lahko pravosodni organ po potrebi zahteval predložitev teh podatkov za dosego spoštovanja pravil v zvezi s civilno ali kazensko odgovornostjo?“
           ter Cour constitutionnelle v zadevi: C-520/18:
„1.      Ali je treba člen 15(1) Direktive [2002/58] v povezavi s pravico do varnosti, ki jo zagotavlja člen 6 [Listine], in pravico do spoštovanja osebnih podatkov, kot jo zagotavljajo členi 7, 8 in 52(1) [Listine], razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa splošno obveznost, da operaterji in ponudniki storitev elektronskih komunikacij hranijo podatke o prometu in lokaciji v smislu Direktive [2002/58], ki jih ustvarijo ali obdelajo pri opravljanju teh storitev, pri čemer cilj te nacionalne zakonodaje ni le preiskovanje, odkrivanje in pregon hudega kriminala, temveč tudi zagotavljanje državne varnosti, obrambe in javne varnosti, preiskovanje, odkrivanje in pregon drugih dejanj, ki niso hudi kriminal, preprečevanje prepovedane uporabe elektronskih komunikacijskih sistemov ali doseganje drugih ciljev, ki so našteti v členu 23(1) Uredbe [2016/679], ob tem da so v zvezi s to obveznostjo v tej zakonodaji natančno določena jamstva glede hrambe in dostopa do podatkov?
2.      Ali je treba člen 15(1) Direktive [2002/58] v povezavi s členi 4, 7, 8, 11 in 52(1) [Listine] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa splošno obveznost, da operaterji in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev hranijo podatke o prometu in lokaciji v smislu Direktive [2002/58], ki jih ustvarijo ali obdelajo pri opravljanju teh storitev, če je cilj te zakonodaje med drugim izpolnitev pozitivnih obveznosti, ki jih ima organ na podlagi členov 4 in [7] Listine, da sprejme zakonski okvir, ki omogoča učinkovito kazensko preiskavo in učinkovito kaznovanje spolnih zlorab mladoletnikov ter ki omogoča uspešno identifikacijo storilcev teh kaznivih dejanj, tudi kadar se uporabijo sredstva za elektronsko komuniciranje?
3.      Če bi Cour constitutionnelle (ustavno sodišče) na podlagi odgovorov na prvo ali drugo vprašanje za predhodno odločanje ugotovilo, da izpodbijani zakon krši eno ali več obveznosti, ki izhajajo iz določb, omenjenih v teh vprašanjih, ali lahko odloči, da se učinki zakona [z dne 29. maja 2016] začasno ohranijo, da se prepreči pravna negotovost in da se omogoči, da se prej zbrani in ohranjeni podatki še naprej lahko uporabljajo za cilje, navedene v zakonu?“

Odločitev

1.      Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonskim ukrepom, s katerimi je za namene iz tega člena 15(1) preventivno določena splošna in neselektivna hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji. Člen 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah pa ne nasprotuje zakonskim ukrepom, s katerimi je
–        v položajih, ko se zadevna država članica spopada z resno grožnjo nacionalni varnosti, ki se izkaže za resnično in sedanjo ali predvidljivo, za zaščito nacionalne varnosti omogočena uporaba odredbe, s katero se ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev naloži splošna in neselektivna hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, pri čemer je sklep o tej odredbi lahko predmet učinkovitega nadzora s strani sodišča ali neodvisnega upravnega organa, katerega odločitev je zavezujoča, da se preveri obstoj enega od teh položajev ter spoštovanje pogojev in jamstev, ki morajo biti določeni, in je navedeni sklep mogoče izdati le za obdobje, katerega trajanje je omejeno na to, kar je nujno potrebno, vendar ga je v primeru nadaljnjega obstoja te grožnje mogoče podaljšati;
–        za zaščito nacionalne varnosti, boj proti hudemu kriminalu in preprečevanje resnih groženj javni varnosti za obdobje, katerega trajanje je omejeno na to, kar je nujno potrebno, vendar ga je mogoče podaljšati, določena ciljna hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki je na podlagi objektivnih in nediskriminatornih elementov omejena glede na kategorije zadevnih oseb ali z geografskim merilom;
–        za zaščito nacionalne varnosti, boj proti hudemu kriminalu in preprečevanje resnih groženj javni varnosti za obdobje, katerega trajanje je omejeno na to, kar je nujno potrebno, določena splošna in neselektivna hramba naslovov IP, dodeljenih viru povezave;
–        za zaščito nacionalne varnosti, boj proti kriminalu in zaščito javne varnosti določena splošna in neselektivna hramba podatkov o civilni identiteti uporabnikov elektronskih komunikacijskih sredstev ter
–        za boj proti hudemu kriminalu in a fortiori za zaščito nacionalne varnosti omogočena uporaba odredbe, s katero je ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev prek sklepa pristojnega organa, ki je predmet učinkovitega sodnega nadzora, za določeno obdobje naložena takojšnja hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, s katerimi ti ponudniki storitev razpolagajo,
če je s temi ukrepi z jasnimi in natančnimi pravili zagotovljeno, da je hramba zadevnih podatkov pogojena s spoštovanjem zadevnih materialnih in postopkovnih pogojev ter da imajo zadevne osebe na voljo učinkovita jamstva proti tveganjem zlorabe.
2.      Člen 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero je ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev naloženo, prvič, da avtomatizirano analizirajo in v realnem času zbirajo med drugim podatke o prometu in podatke o lokaciji ter, drugič, da v realnem času zbirajo tehnične podatke o lokaciji uporabljene terminalske opreme, če
–        je uporaba avtomatizirane analize omejena na položaje, ko se zadevna država članica spopada z resno grožnjo nacionalni varnosti, ki se izkaže za resnično in sedanjo ali predvidljivo, in je uporaba te analize lahko predmet učinkovitega nadzora s strani sodišča ali neodvisnega upravnega organa, katerega odločitev je zavezujoča, da se preveri obstoj položaja, ki upravičuje navedeni ukrep, ter spoštovanje pogojev in jamstev, ki morajo biti določeni, ter če
–        je uporaba zbiranja podatkov o prometu in podatkov o lokaciji v realnem času omejena na osebe, v zvezi s katerimi obstaja utemeljen razlog za sum, da so tako ali drugače vpletene v teroristične dejavnosti, in je predmet predhodnega nadzora, ki ga opravi sodišče ali neodvisen upravni organ, katerega odločitev je zavezujoča, da se zagotovi, da je takšno zbiranje v realnem času dovoljeno samo v mejah tega, kar je nujno potrebno. V nujnem in ustrezno utemeljenem primeru se mora nadzor izvesti v najkrajšem možnem času.
3.      Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) je treba razlagati tako, da se na področju varstva zaupnosti sporočil in varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v okviru storitev informacijske družbe ne uporablja, saj je to varstvo glede na primer urejeno z Direktivo 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, ali z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46. Člen 23(1) Uredbe 2016/679 v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero je ponudnikom dostopa do javnih spletnih komunikacijskih storitev in ponudnikom storitev gostovanja naložena splošna in neselektivna hramba med drugim osebnih podatkov v zvezi s temi storitvami.
4.      Nacionalno sodišče ne more uporabiti določbe nacionalnega prava, na podlagi katere lahko časovno omeji učinke ugotovitve nezakonitosti, ki jo mora sprejeti na podlagi tega prava v zvezi z nacionalno ureditvijo, s katero je ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev za – med drugim – zaščito nacionalne varnosti in boj proti kriminalu naložena splošna in neselektivna hramba podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki ni združljiva s členom 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah. Ta člen 15(1), razlagan ob upoštevanju načela učinkovitosti, zahteva, da nacionalno kazensko sodišče v okviru kazenskega postopka zoper osebe, osumljene kaznivih dejanj, zavrne informacije in dokaze, pridobljene s splošno in neselektivno hrambo podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ki ni združljiva s pravom Unije, če te osebe ne morejo učinkovito podati stališča o teh informacijah in dokazih, ki izvirajo s področja, na katero se sodišče ne spozna, in ki lahko bistveno vplivajo na presojo dejanskega stanja.

Številka zadeve

C-623/17

Ime zadeve

Privacy International

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2020:790

Datum zadeve

06/10/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Investigatory Powers Tribunal (sodišče s preiskovalnimi pooblastili, Združeno kraljestvo)

Stranke

Privacy International proti Secretary of State for Foreign and Commonwealth Affairs,Secretary of State for the Home Department,Government Communications Headquarters, Security Service, Secret Intelligence Service,

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije; pridobivanje in uporaba masovnih komunikacijskih podatkov

Ključne besede

Privacy International - Obdelava osebnih podatkov - Elektronske komunikacjie  – Ponudniki  – Splošno in neselektivno posredovanje– Promet in lokacija – Masovni podatki - Zaščita nacionalne varnosti – Direktiva 2002/58/ES – Področje uporabe –  Zaupnost elektronskih komunikacij – Varstvo – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Vprašanje za predhodno odločanje

„V okoliščinah, v katerih:
(a)      je zmožnost [varnostnih in obveščevalnih agencij], da uporabljajo posredovane jim [masovne komunikacijske podatke], bistvena za varovanje nacionalne varnosti Združenega kraljestva, vključno na področju boja proti terorizmu, protiobveščevalni dejavnosti in širjenju jedrskega orožja;
(b)      je temeljna značilnost uporabe [masovnih komunikacijskih podatkov] s strani [varnostnih in obveščevalnih agencij] odkrivanje prej neznanih groženj nacionalni varnosti s tehnikami neusmerjenega zbiranja, ki temeljijo na zbiranju [masovnih komunikacijskih podatkov] na enem mestu. Glavna uporabnost tega je hitro identificiranje in razvoj ciljev ter zagotavljanje podlage za ukrepanje ob neposrednih grožnjah;
(c)      se od ponudnika elektronskega komunikacijskega omrežja nato ne zahteva hramba [masovnih komunikacijskih podatkov] (za dalj časa kot pri običajnem poslovanju), ki jih hrani izključno država ([varnostne in obveščevalne agencije]);
(d)      je nacionalno sodišče (z nekaterimi pridržanimi vprašanji) presodilo, da so jamstva v zvezi z uporabo [masovnih komunikacijskih podatkov] s strani [varnostnih in obveščevalnih agencij] skladna z zahtevami EKČP; in
(e)      je nacionalno sodišče presodilo, da bi se z naložitvijo zahtev iz točk od 119 do 125 sodbe [z dne 21. decembra 2016, Tele2 (C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970)], če se uporabljajo, ogrozili ukrepi [varnostnih in obveščevalnih agencij] za varovanje nacionalne varnosti, s tem pa bi se ogrozila nacionalna varnost Združenega kraljestva;
1.      Ali ob upoštevanju člena 4 PEU in člena 1(3) Direktive [2002/58] zahteva v navodilu [ministra], da mora ponudnik elektronskega komunikacijskega omrežja varnostnim in obveščevalnim agencijam […] države članice posredovati masovne komunikacijske podatke, spada na področje uporabe prava Unije in Direktive [2002/58]?
2.      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se za tako navodilo [ministra] uporabljajo katere od zahtev[, ki se uporabljajo za hranjene komunikacijske podatke in ki so določene v točkah od 119 do 125 sodbe z dne 21. decembra 2016, Tele2 (C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970),] ali katere druge zahteve poleg tistih iz EKČP? In če se, kako in v kakšnem obsegu se take zahteve uporabljajo ob upoštevanju bistvene potrebe [varnostnih in obveščevalnih agencij], da uporabljajo tehnike masovnega pridobivanja in samodejne obdelave za varovanje nacionalne varnosti, in obsega, v katerem so lahko take zmožnosti, če so sicer skladne z EKČP, bistveno ogrožene z naložitvijo takih zahtev?“

Odločitev

1.      Člen 1(3), člen 3 in člen 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi s členom 4(2) PEU je treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, ki državnemu organu omogoča, da zaradi zaščite nacionalne varnosti ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev naloži, da podatke o prometu in podatke o lokaciji posredujejo varnostnim in obveščevalnim agencijam, spada na področje uporabe te direktive.
2.      Člen 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, v povezavi s členom 4(2) PEU ter členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki državnemu organu omogoča, da zaradi zaščite nacionalne varnosti ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev naloži splošno in neselektivno posredovanje podatkov o prometu in podatkov o lokaciji varnostnim in obveščevalnim agencijam.

Številka zadeve

C-516/17

Ime zadeve

Spiegel Online

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2019:625

Datum zadeve

29/07/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija)

Stranke

Spiegel Online GmbH proti Volkerju Becku,

Področje

Svoboda opravljanja storitev; pravica do ustanavljanja; informacijska družba - avtorska pravica in sorodne pravice. Harmonizirane pravice intelektualne lastrnine

Ključne besede

 Spiegel – Avtorske in sorodne pravice – Harmonizacija – Intelektualna lastnina – Poročanje – Aktualni dogodki – Citati - Uporaba hiperpovezav – Zakonito dajanje - Javnost - Temeljne pravice

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali določbe prava Unije glede izjem in omejitev [avtorske pravice], določenih v členu 5(3) Direktive 2001/29, pri prenosu v nacionalno pravo dopuščajo prosto presojo?
2.      Na kakšen način je treba pri določitvi obsega izjem ali omejitev izključne pravice avtorjev do reproduciranja del (člen 2(a) Direktive 2001/29) in priobčitve del javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti (člen 3(1) Direktive 2001/29), določenih v členu 5(3) Direktive 2001/29, upoštevati temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?
3.      Ali je mogoče s temeljnima pravicama svobode obveščanja (člen 11(1), drugi stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) ali svobode medijev (člen 11(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) utemeljiti izjeme ali omejitve izključne pravice avtorjev do reproduciranja del (člen 2(a) Direktive 2001/29) in priobčitve del javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti (člen 3(1) Direktive 2001/29), zunaj okvira izjem ali omejitev, določenih v členu 5(3) Direktive 2001/29?
4.      Ali dajanja avtorskopravno varovanih del na voljo javnosti na spletnem portalu medijskega podjetja ni mogoče šteti za poročanje o aktualnih dogodkih iz člena 5(3)(c), drugi primer, Direktive 2001/29, za katero ni potrebno dovoljenje, že zato, ker je medijsko podjetje imelo možnost in se je od njega lahko razumno pričakovalo, da bo pred dajanjem del avtorja na voljo javnosti pridobilo avtorjevo privolitev?
5.      Ali ne gre za objavo z namenom citata v smislu člena 5(3)(d) Direktive 2001/29, kadar citirana pisna dela ali njihovi deli niso nedeljivo vključeni v novo besedilo – na primer z zamikom ali v opombi na dnu strani – temveč so na spletu prek hiperpovezave javno dostopna kot [Portable Document Format (PDF)] datoteke, ki jih je mogoče poleg novega besedila samostojno naložiti?
6.      Ali je treba pri vprašanju, kdaj je bilo delo že zakonito dano na voljo javnosti v smislu člena 5(3)(d) Direktive 2001/29, upoštevati, ali je bilo to delo v svoji konkretni obliki že prej objavljeno s privolitvijo avtorja?“

Odločitev

1.      Točko (c), drugi primer, in točko (d) odstavka 3 člena 5 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da ne pomenita ukrepov popolne harmonizacije obsega izjem ali omejitev, ki jih vsebujeta.
2.      Svoboda obveščanja in svoboda medijev, ki sta priznani v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – zunaj okvira izjem in omejitev, določenih v členu 5(2) in (3) Direktive 2001/29 – ne moreta upravičiti odstopanja od izključnih pravic avtorja do reproduciranja in priobčitve javnosti iz člena 2(a) in člena 3(1) te direktive.
3.      Nacionalno sodišče se mora v okviru vzpostavitve ravnotežja, ki ga mora ob upoštevanju vseh okoliščin zadevnega primera zagotoviti med izključnimi pravicami avtorja iz člena 2(a) in člena 3(1) Direktive 2001/29 na eni strani in pravicami uporabnikov varovanih predmetov, navedenimi v določbah o odstopanju iz člena 5(3)(c), drugi primer, in (d) te direktive na drugi, opreti na tako razlago teh določb, ki je ob spoštovanju njihovega besedila in ob ohranitvi njihovega polnega učinka povsem v skladu s temeljnimi pravicami, zagotovljenimi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.      Člen 5(3)(c), drugi primer, Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu pravilu, s katerim je uporaba izjeme oziroma omejitve iz te določbe omejena na primere, v katerih predhodna prošnja za dovoljenje za uporabo varovanega dela za namene poročanja o aktualnih dogodkih ni razumno mogoča.
5.      Člen 5(3)(d) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da pojem „citati“ iz te določbe zajema napotitev – prek hiperpovezave – na datoteko, do katere je mogoče dostopati samostojno.
6.      Člen 5(3)(d) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da je bilo delo že zakonito dano na voljo javnosti, če je v svoji konkretni obliki že prej postalo dostopno javnosti z dovoljenjem imetnika pravice ali na podlagi prisilne licence oziroma na podlagi zakonskega dovoljenja.

Številka zadeve

C-469/17

Ime zadeve

Funke Medien NRW

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2019:623

Datum zadeve

29/07/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija)

Stranke

Funke Medien NRW GmbH proti Bundesrepublik Deutschland

Področje

Avtorska pravica in sorodne pravice –  Informacijska družba – Harmonizacija nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic

Ključne besede

Funke Medien - Avtorska in sorodne pravice – Informacijska družba – Harmonizacija - Pravica reproduciranja –  Priobčitev javnosti  – Izjeme  in omejitve – Obseg – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Vprašanje za predhodno odločanje

„(1)      Ali določbe prava Unije glede izključne pravice avtorjev do reproduciranja del (člen 2(a) Direktive 2001/29) in priobčitve del javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti (člen 3(1) Direktive 2001/29), in glede izjem ali omejitev teh pravic (člen 5(2) in (3) Direktive 2001/29) pri prenosu v nacionalno pravo dopuščajo prosto presojo?
(2)      Na kakšen način je treba pri določitvi obsega izjem ali omejitev izključne pravice avtorjev do reproduciranja del (člen 2(a) Direktive 2001/29) in priobčitve del javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti (člen 3(1) Direktive 2001/29), določenih v členu 5(2) in (3) Direktive 2001/29, upoštevati temeljne pravice iz [Listine]?
(3)      Ali je mogoče s temeljnima pravicama svobode obveščanja (člen 11(1), drugi stavek, [Listine]) ali svobode medijev (člen 11(2) [Listine]) utemeljiti izjeme ali omejitve izključne pravice avtorjev do reproduciranja del (člen 2(a) Direktive 2001/29) in priobčitve del javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti (člen 3(1) Direktive 2001/29), zunaj okvira izjem ali omejitev, določenih v členu 5(2) in (3) Direktive 2001/29?“

Odločitev

1.      Člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da pomenita ukrepa popolne harmonizacije vsebine pravic, ki jih vsebujeta. Točko (c), drugi primer, in točko (d) odstavka 3 člena 5 te direktive je treba razlagati tako, da ne pomenita ukrepov popolne harmonizacije obsega izjem ali omejitev, ki jih vsebujeta.
2.      Svoboda obveščanja in svoboda medijev, ki sta priznani v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – zunaj okvira izjem in omejitev, določenih v členu 5(2) in (3) Direktive 2001/29 – ne moreta upravičiti odstopanja od izključnih pravic avtorja do reproduciranja in priobčitve javnosti iz člena 2(a) in člena 3(1) te direktive.
3.      Nacionalno sodišče se mora v okviru vzpostavitve ravnotežja, ki ga mora ob upoštevanju vseh okoliščin zadevnega primera zagotoviti med izključnimi pravicami avtorja iz člena 2(a) in člena 3(1) Direktive 2001/29 na eni strani ter pravicami uporabnikov varovanih predmetov, navedenimi v določbah o odstopanju iz člena 5(3)(c), drugi primer, in (d) te direktive na drugi, opreti na tako razlago teh določb, ki je ob spoštovanju njihovega besedila in ob ohranitvi njihovega polnega učinka povsem v skladu s temeljnimi pravicami, zagotovljenimi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Številka zadeve

C-136/17

Ime zadeve

GC in drugi (Odstranitev povezav do občutljivih podatkov)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2019:773

Datum zadeve

24/09/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Conseil d'État (državni svet, Francija)

Stranke

GC in drugi proti Commission nationale de l'informatique et des libertés (CNIL)

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije; internetni iskalniki

Ključne besede

GC - Varstvo osebnih podatkov – Spletne strani – Internetni iskalniki –Posebne vrste podatkov – Upravljalec iskalnika -  Obseg obveznosti -  Objava podatkov -  Novinarski nameni - Izražanje – Obravnava zahteve - Odstranitev povezav 

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali glede na posebne odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti upravljavca iskalnika prepoved drugim upravljavcem podatkov, da obdelujejo podatke iz odstavkov 1 in 5 člena 8 Direktive [95/46] – ob upoštevanju izjem, določenih v tem besedilu – velja tudi za tega upravljavca iskalnika kot upravljavca obdelave podatkov, ki jo zajema ta iskalnik?
2.      Če je odgovor na [prvo vprašanje] pritrdilen:
[(a)]      Ali je treba določbe člena 8(1) in (5) Direktive [95/46] razlagati tako, da ob upoštevanju izjem, določenih v tej direktivi, taka prepoved upravljavcu iskalnika, da obdeluje podatke, za katere se uporabljajo te določbe, nalaga obveznost, da sistematično ugodi zahtevam za odstranitev povezav na spletne strani, na katerih so obdelani taki podatki?
[(b)] Kako je treba s tega vidika razlagati izjeme iz člena 8(2)(a) in (e) Direktive [95/46], kadar se uporabljajo za upravljavca iskalnika, glede na njegove posebne odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti? Natančneje, ali lahko tak upravljavec iskalnika zavrne zahtevo za odstranitev povezav, kadar ugotovi, da zadevne povezave vodijo na vsebine, ki sicer vsebujejo podatke, ki spadajo v vrste, naštete v členu 8(1), vendar spadajo tudi na področje uporabe izjem iz odstavka 2 tega člena, zlasti [iz točk (a) in (e) tega odstavka]?
[(c)]      Ali je treba poleg tega določbe Direktive [95/46] razlagati tako, da kadar povezave, katerih odstranitev se zahteva, vodijo do obdelave osebnih podatkov, ki se izvedejo zgolj v novinarske namene ali zaradi umetniškega ali literarnega izražanja, za katere se na tej podlagi v skladu s členom 9 Direktive [95/46] lahko zbirajo in obdelujejo podatki, ki spadajo v vrste, navedene v odstavkih 1 in 5 člena 8 te direktive, upravljavec iskalnika lahko iz tega razloga zavrne zahtevo za odstranitev povezav?
3.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:
[(a)]      Katere posebne zahteve iz Direktive [95/46] mora izpolnjevati upravljavec iskalnika glede na njegove odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti?
[(b)]      Ali je treba določbe Direktive [95/46], kadar upravljavec iskalnika ugotovi, da spletne strani, na katere vodijo povezave, katerih odstranitev se zahteva, vsebujejo podatke, katerih objava na teh straneh ni zakonita, razlagati tako, da:
–        upravljavcu iskalnika nalagajo, da te povezave odstrani s seznama zadetkov, prikazanih po iskanju, opravljenem na podlagi imena prosilca, ali
–        nalagajo le, da to okoliščino upošteva pri presoji utemeljenosti zahteve za odstranitev povezav, ali
–        ta okoliščina ne vpliva na presojo, ki jo mora opraviti?
Poleg tega, če ta okoliščina ni brezpredmetna, kako je treba presojati zakonitost objave spornih podatkov na spletnih straneh, ki so predmet obdelave, ki ne spada na ozemeljsko področje uporabe Direktive [95/46] in posledično nacionalne zakonodaje, s katero se ta direktiva izvaja?
4.      Ne glede na odgovor na prvo vprašanje:
[(a)]      Ali je treba določbe Direktive [95/46] neodvisno od zakonitosti objave osebnih podatkov na spletni strani, na katero vodi sporna povezava, razlagati tako, da:
–        mora upravljavec iskalnika, kadar prosilec dokaže, da so ti podatki postali nepopolni ali netočni ali da niso posodobljeni, ugoditi zahtevi za odstranitev ustreznih povezav;
–        natančneje, mora upravljavec iskalnika, kadar prosilec dokaže, da ob upoštevanju poteka sodnega postopka informacije v zvezi s prejšnjo fazo tega postopka ne ustrezajo več [njegovemu dejanskemu položaju], odstraniti povezave na spletne strani, ki vsebujejo take informacije?
[(b)]      Ali je treba določbe člena 8(5) Direktive [95/46] razlagati tako, da informacije v zvezi z obdolžitvijo posameznika ali sodnim postopkom in kazensko obsodbo, ki sledi temu postopku, pomenijo podatke v zvezi s prekrški in kazenskimi obsodbami? Na splošno, ali spletna stran, kadar vsebuje podatke, v katerih so navedene kazenske obsodbe ali sodni postopki v zvezi s fizično osebo, spada na področje uporabe teh določb?“

Odločitev

1.      Določbe člena 8(1) in (5) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da se prepoved ali omejitve v zvezi z obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, na katere se te določbe nanašajo, ob upoštevanju izjem, določenih v tej direktivi, v okviru njegovih odgovornosti, pristojnosti in zmožnosti uporabljajo tudi za upravljavca iskalnika kot odgovorno osebo za obdelavo, ki se izvede med delovanjem tega iskalnika, kadar ta upravljavec pod nadzorom pristojnih nacionalnih organov na podlagi zahteve, ki jo vloži zadevna oseba, opravi preverjanje.
2.      Določbe člena 8(1) in (5) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika na njihovi podlagi – ob upoštevanju izjem, določenih v tej direktivi – načeloma ugoditi zahtevam za odstranitev povezav na spletne strani, na katerih so osebni podatki, ki spadajo v posebne vrste iz teh določb.
Člen 8(2)(e) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da lahko tak upravljavec iskalnika na njegovi podlagi zavrne zahtevo za odstranitev povezav, kadar ugotovi, da zadevne povezave vodijo do vsebin, ki vključujejo osebne podatke, ki spadajo med posebne vrste iz tega člena 8(1), vendar je njihova obdelava zajeta tudi z izjemo iz navedenega člena 8(2)(e), če ta obdelava izpolnjuje tudi vse druge pogoje glede zakonitosti iz te direktive in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi člena 14, prvi odstavek, (a), te direktive nima pravice, da navedeni obdelavi ugovarja na podlagi zakonitih in nujnih razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem.
Določbe Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da mora upravljavec iskalnika, kadar prejme zahtevo za odstranitev povezave do spletne strani, na kateri so objavljeni osebni podatki, ki spadajo v posebne vrste iz člena 8(1) in (5) te direktive, na podlagi vseh upoštevnih elementov posameznega primera in ob upoštevanju resnosti posega v temeljni pravici zadevne osebe do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z vidika razlogov bistvenega javnega interesa iz člena 8(4) navedene direktive in ob spoštovanju pogojev iz zadnjenavedene določbe preveriti, ali je vključitev te povezave na seznam zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena te osebe, nujno potrebna za varovanje svobode obveščanja internetnih uporabnikov, ki bi morda imeli interes za dostop do te spletne strani na podlagi takega iskanja, iz člena 11 Listine.
3.      Določbe Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da:
–        na eni strani informacije v zvezi s sodnim postopkom glede fizične osebe in po potrebi z obsodbo, ki je sledila temu postopku, pomenijo podatke v zvezi s „prekrški“ in „kazenskimi obsodbami“ v smislu člena 8(5) te direktive, in
–        mora na drugi strani upravljavec iskalnika ugoditi zahtevi za odstranitev povezav do spletnih strani, na katerih so take informacije, kadar se te informacije nanašajo na prejšnjo fazo zadevnega sodnega postopka in glede na njegov potek ne ustrezajo več sedanjemu položaju, če se v okviru preverjanja razlogov bistvenega javnega interesa iz člena 8(4) navedene direktive ugotovi, da glede na vse okoliščine obravnavanega primera temeljne pravice zadevne osebe, zagotovljene s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, prevladajo nad pravicami potencialno zainteresiranih internetnih uporabnikov, ki so varovane s členom 11 te listine.

Številka zadeve

C-203/15

Ime zadeve

Tele2 Sverige

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2016:970

Datum zadeve

21/12/2016

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Kammarrätten i Stockholm (pritožbeno upravno sodišče v Stockholmu, Švedska) in Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo)

Stranke

Tele2 Sverige AB proti Post- och telestyrelsen in Secretary of State for the Home Department proti Tomu Watsonu in drugim

Področje

Varstvo osebnih podatkov; informacijske in komunikacijske tehnologije; telekomunikacije; hramba podatkov

Ključne besede

Tele2 Sverige - Elektronske komunikacije – Obdelava osebnih podatkov – Zaupnost elektronskih komunikacij – Varstvo – Direktiva 2002/58/ES –  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Nacionalna zakonodaja – Ponudniki  – Splošna in neselektivna hramba Promet in  lokacija – Nacionalni organi – Dostop do podatkov – Neobstoj predhodnega nadzora – Skladnost  - Pravo Unije

Vprašanje za predhodno odločanje

(združeni zadevi) Predložitveno sodišče v zadevi C-203/15:
„1.      Ali je splošna obveznost hrambe podatkov o prometu, ki se nanaša na vse subjekte, vsa sredstva elektronske komunikacije in vse podatke o prometu brez kakršnega koli razlikovanja, omejitev ali izjem za namene boja proti kriminalu […], v skladu s členom 15(1) Direktive 2002/58/ES, če se upoštevajo členi 7, 8 in 52(1) Listine?
2.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je lahko hramba vendarle dovoljena, kadar:
(a)      je dostop nacionalnih organov do hranjenih podatkov določen, kot je opisano v točkah od 19 do 36 [predložitvene odločbe], in
(b)      so zahteve o zaščiti in varnosti podatkov urejene, kot je opisano v točkah od 38 do 43 [predložitvene odločbe], ter
(c)      je treba vse upoštevne podatke hraniti šest mesecev, računano od dneva konca komunikacije, in jih nato izbrisati, kot je opisano v točki 37 [predložitvene odločbe]?“
Court of Appeal (England and Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek)) v zadevi C-698/15 :
„1.      Ali sodba Digital Rights (zlasti s točkami od 60 do 62) določa obvezne zahteve prava EU, ki veljajo za nacionalno ureditev države članice glede dostopa do podatkov, hranjenih v skladu z nacionalno zakonodajo, da bi bila skladna s členoma 7 in 8 Listine?
2.      Ali sodba Digital Rights širi področje uporabe členov 7 in/ali 8 Listine prek področja uporabe člena 8 EKČP, kot je uveljavljeno v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?“

Odločitev

1.      Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, glede na člene 7, 8, 11 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki z namenom boja proti kriminalu določa splošno in neselektivno hrambo vseh podatkov o prometu in podatkov o lokaciji vseh naročnikov in registriranih uporabnikov glede vseh elektronskih komunikacijskih sredstev.
2.      Člen 15(1) Direktive 2002/58, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, glede na člene 7, 8, 11 in 52(1) Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki ureja varstvo in varnost podatkov o prometu in podatkov o lokaciji, ter zlasti dostop pristojnih nacionalnih organov do hranjenih podatkov in pri tem v okviru boja proti kriminalu navedenega dostopa ne pogojuje z nameni boja proti hudemu kriminalu, ne da bi določil, da mora nadzor nad navedenim dostopom predhodno opraviti sodišče ali neodvisni upravni organ, in ne da bi zahteval, da se zadevni podatki hranijo na ozemlju Unije.
3.      Drugo vprašanje, ki ga je postavilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo), ni dopustno.

Številka zadeve

C-293/12

Ime zadeve

Digital Rights Ireland in Seitlinger in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2014:238

Datum zadeve

08/04/2014

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

High Court (Irska) in Verfassungsgerichtshof (Avstrija)

Stranke

Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim in Kärntner Landesregierung in drugim

Področje

Varstvo osebnih  podatkov; Informacijske in telekomunikacijske tehnologije; hramba podatkov

Ključne besede

Digital Rights – Osebni podatki – Varstvo posameznikov -  Elektronske komunikacije – Storitve ali omrežja - Javni dostop – Hramba podatkov – Veljavnost - Zasebno in družinsko  življenje – Listina Unije o temeljnih pravicah

Vprašanje za predhodno odločanje

(združeni zadevi), C-203/15 High Court: 1.      Ali je omejitev pravic tožnika glede uporabe mobilne telefonije, ki izhajajo iz zahtev členov 3, 4 in 6 Direktive 2006/24, nezdružljiva s členom 5(4) PEU, ker je nesorazmerna in nepotrebna ali neprimerna za doseganje legitimnih ciljev:
(a)      zagotavljanja dostopnosti nekaterih podatkov za namene preiskovanja, odkrivanja in pregona hudih kaznivih dejanj?
in/ali
(b)      zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga Evropske unije?
2.      Natančneje:
(a)      Ali je Direktiva 2006/24 združljiva s pravico državljanov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic iz člena 21 PDEU?
(b)      Ali je Direktiva 2006/24 združljiva s pravico do zasebnosti iz člena 7 [Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)] in člena 8 EKČP?
(c)      Ali je Direktiva 2006/24 združljiva s pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine?
(d)      Ali je Direktiva 2006/24 združljiva s pravico do svobodnega izražanja iz člena 11 Listine in člena 10 EKČP?«
V zadevi C-594/12, Verfasungsgerichtshof:
 „1.      Veljavnost aktov institucij Unije:
Ali so členi od 3 do 9 Direktive 2006/24 v skladu s členi 7, 8 in 11 [Listine]?
2.      Razlaga Pogodb:
(a)      Ali je treba glede na pojasnila k členu 8 Listine, ki so v skladu s členom 52(7) Listine pripravljena kot vodilo za razlago Listine in jih mora Verfassungsgerichtshof ustrezno upoštevati, Direktivo 95/46 in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 26, str. 102)] pri presoji zakonitosti posegov obravnavati kot enakovredni pogojem iz členov 8(2) in 52(1) Listine?
(b)      V kakšnem odnosu je ,pravo Unije‘ iz člena 52(3), zadnji stavek, Listine z direktivami na področju prava varstva podatkov?
(c)      Ali je treba glede na to, da Direktiva 95/46 in Uredba […] št. 45/2001 vsebujeta pogoje in omejitve za zagotavljanje pravice do varstva osebnih podatkov iz Listine, pri razlagi člena 8 Listine upoštevati spremembe, ki izhajajo iz poznejšega sekundarnega prava?
(d)      Ali načelo spoštovanja višje ravni varstva iz člena 53 Listine ob upoštevanju člena 52(4) Listine povzroči, da je treba meje, ki so v Listini postavljene za dopustne omejitve, s sekundarnim pravom zožiti?
(e)      Ali lahko glede na člen 52(3) Listine, odstavek 5 preambule in pojasnila k členu 7 Listine, na podlagi katerih v tem zadnjenavedenem členu zagotovljene pravice ustrezajo pravicam iz člena 8 EKČP, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s členom 8 EKČP pomeni napotek za razlago člena 8 Listine, ki se odraža v razlagi zadnjenavedenega člena?“
(e)      Ali je Direktiva 2006/24 združljiva s pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine?
3.      V kolikšni meri Pogodbe – natančneje načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU – zavezujejo nacionalno sodišče, da preuči in oceni združljivost nacionalnih izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/24 z varstvom, ki ga zagotavlja [Listina], vključno z njenim členom 7 (kot je povzet iz člena 8 EKČP)?“

Odločitev

Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES je neveljavna.