50. člen Listine: Pravica, da se za isto kaznivo dejanje ne preganja ali kaznuje dvakrat

Številka zadeve

C-435/22 PPU

Ime zadeve

Generalstaatsanwaltschaft München () in ne bis in idem)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:852

Datum zadeve

28/10/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

 Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija)

Stranke

V kazenskem postopku proti HF, ob udeležbi Generalstaatsanwaltschaft München,

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah; dvostranske pogodbe glede izročitve

Ključne besede

HF - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma –  Ne bis in idem – Sporazum o izročitvi -  Evropska unija in Združene države Amerike – Dvostranska pogodba -  Izročitev Ameriki – Državljan tretje države -  Pravnomočna obsodba -  Ista dejanja  – Druga država članica – Celotno prestana kazen

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 54 [KISS] v povezavi s členom 50 [Listine] razlagati tako, da ti določbi nasprotujeta temu, da organi države pogodbenice tega sporazuma in države članice Unije izročijo državljana tretje države, ki ni državljan Unije v smislu člena 20 PDEU, tretji državi, če je bil v drugi državi članici Evropske unije sodni postopek proti tej osebi, ki se je nanašal na ista dejanja, kot so ta, na katerih temelji prošnja za izročitev, pravnomočno končan, ta sodba pa izvršena, in če bi se bilo mogoče za zavrnitev izročitve te osebe zadevni tretji državi odločiti le ob sprejetju, da se s tem krši dvostranska pogodba o izročitvi, sklenjena s to tretjo državo?“

Odločitev

Člen 54 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v Schengenu 19. junija 1990 in je začela veljati 26. marca 1995, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013, v povezavi s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
nasprotuje temu, da organi države članice izročijo državljana tretje države drugi tretji državi, če je bil na eni strani ta državljan pravnomočno obsojen v drugi državi članici za ista dejanja, kot so ta, na katerih temelji prošnja za izročitev, in je prestal kazen, ki je bila izrečena v tej državi, ter če na drugi strani prošnja za izročitev temelji na dvostranski pogodbi o izročitvi, ki omejuje obseg načela ne bis in idem na sodbe, izrečene v zaprošeni državi članici.

Številka zadeve

C-570/20

Ime zadeve

BV

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:348

Datum zadeve

05/05/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) 

Stranke

Kazenski postopek zoper BV

Področje

Davčna odmera; davek na dodano vrednost; prikrivanje davka

Ključne besede

BV - Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Goljufivo prikrivanje -  Dolgovani  davek – Sankcije – Nacionalna zakonodaja -  Isto dejansko stanje  -  Upravna in kazenska sankcija – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah -   Omejitve  ne bis in idem – Določitev natančnih pravil - Upoštevanje nacionalne zakonodaje –  Sorazmernost  naloženih sankcij – Sankcije različne narave

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je z nacionalnimi pravili, kakršna so opisana zgoraj, izpolnjena zahteva po jasnosti in predvidljivosti okoliščin, v katerih lahko prikrivanje v obračunu v zvezi z dolgovanim DDV vodi do kumulacije pregona in sankcij kazenske narave?
2.      Ali je z nacionalnimi pravili, kakršna so opisana zgoraj, izpolnjena zahteva po nujnosti in sorazmernosti kumulacije takih sankcij?“

Odločitev

Temeljno pravico, zagotovljeno s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 52(1) te listine, je treba razlagati tako, da
–        ne nasprotuje temu, da omejitev kumulacije postopkov pregona in kazenskih sankcij v primeru goljufivih prikrivanj ali opustitev prijave v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV), ki jo za najresnejše primere določa nacionalna ureditev, izhaja le iz ustaljene sodne prakse, v kateri se zakonske določbe, ki opredeljujejo pogoje za uporabo te kumulacije, razlagajo ozko, pod pogojem, da je ob storitvi kršitve razumno predvidljivo, da je ta kršitev lahko predmet kumulacije postopkov pregona in kazenskih sankcij, vendar pa
–        nasprotuje nacionalni ureditvi, ki v primerih kumulacije denarne sankcije in kazni zapora ne zagotavlja z jasnimi in natančnimi pravili, kot jih morebiti razlagajo nacionalna sodišča, da celota naloženih sankcij ne presega teže ugotovljene kršitve.

Številka zadeve

C-203/20

Ime zadeve

AB in drugi (Révocation d’une amnistie)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:1016

Datum zadeve

16/12/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Okresný súd Bratislava III (okrajno sodišče v Bratislavi III, Slovaška)

Stranke

Kazenski postopek zoper AB in druge

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;  evropski nalog za prijetje

Ključne besede

AB - Evropski nalog za prijetje – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Izvajanje prava Unije – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Pristojnost Sodišča –Sprejetje predhodne odločbe -  Vloga pred izdajo naloga – Dopustnost – Ne bis in idem – Pojma ,oprostitev‘ in ,obsodba‘ – Amnestija v odreditveni  članici – Pravnomočna odločba -  Ustavitev kazenskega pregona – Razveljavitev amnestije – Razglasitev ničnosti odločbe -  Ponovni pregon – Nujnost odločbe –  Direktiva 2012/13/EU –  Obveščenost v kazenskem postopku –  Kazenski postopek – Zakonodajni postopek - Resolucije o razveljavitvi amnestie – Sodni postopek - Skladnosti  resolucije z nacionalno ustavo

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali načelo ne bis in idem nasprotuje izdaji evropskega naloga za prijetje v smislu Okvirnega sklepa [2002/584], in to ob upoštevanju člena 50 [Listine], kadar je bilo v kazenski zadevi pravnomočno razsojeno z oprostilno sodbo ali sodno odločbo o ustavitvi postopka, če sta bili ti odločbi sprejeti na podlagi amnestije, ki jo je zakonodajalec po pravnomočnosti teh odločb razveljavil, in v skladu z nacionalnim pravnim redom razveljavitev take amnestije povzroči razglasitev ničnosti odločb javnih organov, če so bile sprejete in obrazložene na podlagi amnestij in pomilostitev, ter so s tem odpravljene zakonske ovire za kazenski pregon, ki so temeljile na tako razveljavljeni amnestiji, in to brez posebne sodne odločbe ali sodnega postopka?
2.      Ali je določba nacionalne zakonodaje, s katero se brez odločbe nacionalnega sodišča neposredno razveljavi odločba nacionalnega sodišča o ustavitvi kazenskega postopka, ki ima v skladu z nacionalnim pravom naravo pravnomočne odločbe, ki privede do oprostitve, in na podlagi katere je bil kazenski postopek dokončno ustavljen zaradi amnestije, podeljene v skladu z nacionalnim zakonom, v skladu s pravico do nepristranskega sodišča, zagotovljeno v členu 47 [Listine], in tudi s pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, zagotovljeno v členu 50 te listine, ter členom 82 [PDEU]?
3.      Ali je določba nacionalnega prava, s katero se nadzor Ústavný súd Slovenskej republiky [(ustavno sodišče Slovaške republike)] nad resolucijo državnega zbora Slovaške republike o razveljavitvi amnestije in posamičnih pomilostitev, ki je sprejeta v skladu s členom 86(i) [spremenjene ustave], omejuje zgolj na presojo njene ustavnosti, ne da bi se upoštevali zavezujoči akti Evropske unije, zlasti [Listina], Pogodba [DEU] in Pogodba [EU], v skladu z načelom lojalnosti v smislu člena 4(3) PEU, člena 267 [PDEU] in člena 82 [PDEU], pravico do nepristranskega sodišča, zagotovljeno v členu 47 [Listine], in tudi pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, zagotovljeno v členu 50 [Listine]?“

Odločitev

1.      Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje izdaji evropskega naloga za prijetje za osebo, v zvezi s katero je bil kazenski pregon najprej ustavljen s pravnomočno sodno odločbo, ki je bila sprejeta na podlagi amnestije, nato pa se je ponovno začel po sprejetju zakona, s katerim sta bili ta amnestija razveljavljena in ta sodna odločba razglašena za nično, če je bila zadnjenavedena odločba sprejeta pred vsakršno presojo kazenske odgovornosti zadevne osebe.
2.      Direktivo 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku je treba razlagati tako, da se ne uporablja za zakonodajni postopek v zvezi z razveljavitvijo amnestije in niti za sodni postopek, katerega predmet je nadzor nad skladnostjo te razveljavitve z nacionalno ustavo.

Številka zadeve

C-151/20

Ime zadeve

Nordzucker in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:203

Datum zadeve

22/03/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija)

Stranke

Bundeswettbewerbsbehörde proti Nordzucker AG in drugim

Področje

Konkurenca; omejevalni sporazumi

Ključne besede

Nordzucker - Konkurenca – PDEU – Omejevalni sporazum -   Preiskava -  Dva nacionalna organa  - Pristojni organi za konkurenco -    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Isto kaznivo dejanje – Omejitve  ne bis in idem –   Cilj v splošnem interesu 

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali se tretje merilo, izoblikovano v sodni praksi Sodišča na področju konkurenčnega prava v zvezi z uporabo načela ne bis in idem, da mora iti za isti varovani pravni interes, uporablja tudi takrat, kadar organa dveh držav članic, pristojna za konkurenco, v zvezi z istim dejanskim stanjem in istimi osebami poleg določb nacionalnega prava uporabijo tudi iste določbe prava Unije (v obravnavanem primeru člen 101 PDEU)?
Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen:
2.      Ali gre v takem primeru vzporedne uporabe evropskega in nacionalnega konkurenčnega prava za isti varovani pravni interes?
3.      Ali je za uporabo načela ne bis in idem poleg tega pomembno, ali so se v odločbi organa države članice, pristojnega za konkurenco, o naložitvi globe, ki je bila izdana najprej, upoštevali dejanski učinki kršitve konkurenčnega prava na drugo državo članico, katere organ, pristojen za konkurenco, je v postopku konkurenčnega prava, ki ga je vodil, odločil pozneje?
4.      Ali gre tudi pri postopku, v katerem je zaradi sodelovanja udeleženca v nacionalnem programu prizanesljivosti mogoče samo ugotoviti njegovo kršitev konkurenčnega prava, za postopek, v katerem velja načelo ne bis in idem, ali pa je taka ugotovitev kršitve mogoča ne glede na odločitev v prejšnjem postopku v zvezi z naložitvijo globe (v drugi državi članici)?“

Odločitev

1.      Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da organ, ki je pristojen za konkurenco v eni državi članici, neko podjetje preganja in mu po potrebi naloži globo za kršitev člena 101 PDEU in ustreznih določb nacionalnega konkurenčnega prava zaradi ravnanja, ki je imelo protikonkurenčni cilj ali posledico na ozemlju te države članice, čeprav je organ, ki je pristojen za konkurenco v drugi državi članici, to ravnanje že omenil v pravnomočni odločbi, ki jo je zoper to podjetje sprejel po postopku zaradi kršitve člena 101 PDEU in ustreznih določb konkurenčnega prava te druge države članice, če ta odločba ne temelji na ugotovitvi protikonkurenčnega cilja ali posledice na ozemlju prve države članice.
2.      Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da se v postopku, v katerem se uporablja konkurenčno pravo in v katerem je zaradi sodelovanja zadevne stranke v nacionalnem programu prizanesljivosti mogoča le ugotovitev kršitve tega prava, lahko uporabi načelo ne bis in idem.

Številka zadeve

C-117/20

Ime zadeve

bpost

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:202

Datum zadeve

22/03/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija) 

Stranke

bpost SA proti Autorité belge de la concurrence

Področje

Konkurenca; tarifni sistem poštnih storitev

Ključne besede

Bpost - Konkurenca – Poštne storitve – Tarifni sistem - Izvajalec   univerzalnih storitev – Globa - Nacionalna uprava za regulacijo – Poštni sektor -  Nacionalni urad za konkurenco – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah  – Obstoj iste kršitve - Omejitve  ne bis in idem – Kumulacija  pregona in sankcij – Cilj  v splošnem interesu 

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba načelo ne bis in idem, ki je zagotovljeno s členom 50 Listine, razlagati tako, da pristojnemu upravnemu organu države članice ne preprečuje, da naloži globo zaradi kršitve evropskega konkurenčnega prava v položaju, kot je ta v obravnavani zadevi, ko je bila ista pravna oseba že pravnomočno oproščena upravne globe, ki ji jo je nacionalni poštni regulativni organ naložil zaradi domnevne kršitve poštne zakonodaje za ista ali podobna dejanja, ker merilo istovetnosti varovanega pravnega interesa ni izpolnjeno, saj se ta zadeva nanaša na različni kršitvi dveh različnih zakonodajnih področij, ki urejata različni pravni področji?
2.      Ali je treba načelo ne bis in idem, ki je zagotovljeno s členom 50 Listine, razlagati tako, da pristojnemu upravnemu organu države članice ne preprečuje, da naloži globo zaradi kršitve evropskega konkurenčnega prava v položaju, kot je ta v obravnavani zadevi, ko je bila ista pravna oseba že pravnomočno oproščena upravne globe, ki ji jo je nacionalni poštni regulativni organ naložil zaradi domnevne kršitve poštne zakonodaje za ista ali podobna dejanja, ker bi bila omejitev načela ne bis in idem upravičena s tem, da se z zakonodajo s področja konkurence poskuša doseči komplementaren cilj v splošnem interesu, to je varovanje in ohranitev sistema brez izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, ter ne presega tega, kar je primerno in potrebno za dosego cilja, ki se legitimno poskuša doseči s to zakonodajo, in/ali za zaščito pravice in svobode gospodarske pobude teh drugih subjektov na podlagi člena 16 Listine?“

Odločitev

Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 52(1) te listine je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se pravna oseba z globo sankcionira za storitev kršitve konkurenčnega prava Unije, kadar ji je bila glede istega dejanskega stanja že izdana pravnomočna odločba v postopku v zvezi s kršitvijo sektorske ureditve, katere cilj je liberalizacija zadevnega trga, pod pogoji, da obstajajo jasna in natančna pravila, na podlagi katerih je mogoče predvideti, katera dejanja in opustitve so lahko predmet kumulacije postopkov pregona in sankcij, ter ki omogočajo koordinacijo med pristojnima organoma, da sta bila postopka vodena dovolj usklajeno in v kratkem razdobju ter da celota naloženih sankcij ustreza teži storjenih kršitev.

Številka zadeve

C-790/19

Ime zadeve

LG in MH (Autoblanchiment)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:661

Datum zadeve

02/09/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Curtea de Apel Braşov (pritožbeno sodišče v Braşovu, Romunija)

Stranke

Parchetul de pe lângă Tribunalul Braşov proti LG in MH

Področje

Finančne storitve; pranje denarja in financiranje terorizma

Ključne besede

LG in MH - Preprečevanje uporabe - Finančni sistem -   Pranje denarja -  Financiranje terorizma – Direktiva (EU) 2015/849 – Direktiva 2005/60/ES – Kaznivo dejanje  – Lastno pranje denarja – Storilec predhodnega kaznivega dejanja

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali je treba člen 1(3)(a) Direktive 2015/849 razlagati tako, da je oseba, ki stori dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje pranja denarja, vedno druga kot oseba, ki stori predhodno kaznivo dejanje (prvo kaznivo dejanje, iz katerega izvira denar, ki je predmet pranja denarja)?“

Odločitev

Člen 1(2)(a) Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, s katero je določeno, da lahko stori kaznivo dejanje pranja denarja v smislu te določbe storilec kaznivega dejanja, iz katerega izvira zadevni denar.

Številka zadeve

C-505/19

Ime zadeve

Bundesrepublik Deutschland (Notice rouge d’Interpol)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:376

Datum zadeve

12/05/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Verwaltungsgericht Wiesbaden (upravno sodišče v Wiesbadnu, Nemčija)

Stranke

WS proti Bundesrepublik Deutschland

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah -
Interpolova tiralica

Ključne besede

WS - Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma –  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –   Ne bis in idem – PDEU – Prosto gibanje oseb –  Interpol – Rdeča mednarodna tiralica - Direktiva (EU) 2016/680 – Zakonitost obdelave podatkov

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 54 [Schengenske konvencije] v povezavi s členom 50 [Listine] razlagati tako, da je v vseh državah pogodbenicah […] prepovedan začetek kazenskega postopka zaradi istega kaznivega dejanja, če nemško državno tožilstvo ustavi začeti kazenski postopek, potem ko je obdolženec izpolnil nekatere obveznosti in zlasti plačal nek denarni znesek, ki ga je določilo državno tožilstvo?
2.      Ali iz člena 21(1) [PDEU] izhaja prepoved državam članicam, da v okviru mednarodne organizacije, kot je [Interpol], izvršijo zaprosila tretjih držav za prijetje, če je oseba, na katero se nanaša zaprosilo za prijetje, državljan Unije in je država članica, katere državljanka je, mednarodni organizaciji in s tem tudi ostalim državam članicam sporočila pomisleke o združljivosti zaprosila za prijetje z načelom ne bis in idem?
3.      Ali člen 21(1) PDEU nasprotuje začetku kazenskih postopkov in začasnemu prijetju v državah članicah, katerih državljanka ni zadevna oseba, če je to v nasprotju z načelom ne bis in idem?
4.      Ali je treba člen 4(1)(a) in člen 8(1) [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 54 Schengenske konvencije in členom 50 Listine razlagati tako, da morajo države članice sprejeti predpise, s katerimi zagotovijo, da je v primeru končanja postopka, po katerem se kazenski pregon ne more še enkrat začeti, v vseh državah pogodbenicah […] prepovedana nadaljnja obdelava rdečih mednarodnih tiralic Interpola, ki so namenjene ponovnemu kazenskemu postopku?
5.      Ali mednarodna organizacija, kot je Interpol, zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov, če niso sprejeti sklepi o ustreznosti na podlagi člena 36 Direktive 2016/680 in/ali ustrezni zaščitni ukrepi na podlagi člena 37 te direktive?
6.      Ali lahko države članice podatke, ki so jih pri Interpolu v rdečo mednarodno tiralico (,Red Notice‘) vpisale tretje države, dalje obdelujejo samo, če je tretja država z mednarodno tiralico razširila zaprosilo za prijetje in izročitev ter zahtevala prijetje, ki ni v nasprotju s pravom Evropske unije, zlasti načelom ne bis in idem?“

Odločitev

1.      Člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v Schengnu 19. junija 1990 in ki je začela veljati 26. marca 1995, in člen 21(1) PDEU v povezavi s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da organi države pogodbenice sporazuma, sklenjenega med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisanega v Schengnu 14. junija 1985, ali organi države članice začasno primejo osebo, na katero se nanaša rdeča mednarodna tiralica, ki jo je Mednarodna organizacija kriminalistične policije (Interpol) razpisala na zahtevo tretje države, razen če je bilo v pravnomočni sodni odločbi, sprejeti v državi pogodbenici tega sporazuma ali v državi članici, ugotovljeno, da je bil v državi pogodbenici navedenega sporazuma ali v državi članici sodni postopek proti tej osebi, ki se je nanašal na ista dejanja, kot so ta, na katerih temelji ta rdeča mednarodna tiralica, pravnomočno končan.
2.      Določbe Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ v povezavi s členom 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, podpisane 19. junija 1990, in členom 50 Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo obdelavi osebnih podatkov, navedenih v rdeči mednarodni tiralici, ki jo je razpisala Mednarodna organizacija kriminalistične policije (Interpol), če ni s pravnomočno sodno odločbo, sprejeto v državi pogodbenici sporazuma, sklenjenega med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisanega v Schengnu 14. junija 1985, ali v državi članici, ugotovljeno, da se za dejanja, na katerih temelji ta mednarodna tiralica, uporablja načelo ne bis in idem, kadar taka obdelava izpolnjuje pogoje, določene v tej direktivi, med drugim pogoj, da je potrebna za opravljanje naloge, ki jo izvaja pristojni organ, v smislu člena 8(1) navedene direktive.
3.      Peto vprašanje za predhodno odločanje je nedopustno.

Številka zadeve

C-617/17

Ime zadeve

Powszechny Zakład Ubezpieczeń na Życie

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2019:283

Datum zadeve

03/04/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska)

Stranke

Powszechny Zakład Ubezpieczeń na Życie S.A. proti Prezes Urzędu Ochrony Konkurencji i Konsumentów

Področje

Konkurenca; prevladujoč položaj; omejevalni sporazumi; zloraba prevladujočega položaja

Ključne besede

Powszechny Zakład - Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Uredba (ES) št. 1/2003 –  N Nacionalnego konkurenčno pravo –Pristojni organ za konkurenco -  Globa - Odločba o naložitvi globe – Nacionalno pravo - Pravo Unije – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Ne bis in idem 

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali se člen 50 [Listine] lahko razlaga tako, da za uporabo načela ne bis in idem ni potrebno le, da gre za istega kršitelja in isto dejansko stanje, ampak tudi za isti varovani pravni interes?
2.      Ali je treba člen 3 Uredbe [št. 1/2003] v povezavi s členom 50 [Listine] razlagati tako, da konkurenčno pravo Unije in nacionalno konkurenčno pravo, ki ju vzporedno uporablja organ države članice, pristojen za konkurenco, varujeta isti pravni interes?“

Odločitev

Načelo ne bis in idem, ki je navedeno v členu 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašene 7. decembra 2000 v Nici, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, podjetju z isto odločbo naloži globo zaradi kršitve nacionalnega konkurenčnega prava in globo zaradi kršitve člena 82 ES. V takem primeru se mora nacionalni organ, pristojen za konkurenco, vseeno prepričati, da sta globi, upoštevani skupaj, sorazmerni z naravo kršitve.

Številka zadeve

C-234/17

Ime zadeve

XC in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2018:853

Datum zadeve

24/10/2018

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija)

Stranke

XC in drugi, ob udeležbi Generalprokuratur

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah; obnova kazenskega postopka

Ključne besede

XC - Načela prava Unije – Lojalno sodelovanje – Procesna avtonomija – Načeli enakovrednosti in učinkovitosti – Nacionalna zakonodaja –-  Obnova kazenskega postopka -   Kršitev  Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic  – Obveznost razširitve  postopka - Kršitve temeljnih pravic – Neobstoj

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 4(3) PEU v povezavi z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti, ki iz njega izhajata, razlagati tako, da je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) zavezano, da na predlog zadevne stranke preizkusi pravnomočno odločbo kazenskega sodišča glede zatrjevane kršitve prava Unije (v tem primeru člena 50 [Listine] in člena 54 [KISS]), kadar nacionalno pravo (člen 363a zakonika o kazenskem postopku) tak preizkus določa zgolj glede zatrjevane kršitve EKČP ali njenih dodatnih protokolov?“

Odločitev

Pravo Unije – zlasti načeli enakovrednosti in učinkovitosti – je treba razlagati tako, da nacionalnega sodišča ne zavezuje, da notranje pravno sredstvo, ki le v primeru kršitve Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, ali katerega od njenih protokolov omogoča obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno nacionalno odločbo, razširi na kršitve prava Unije, zlasti na kršitve temeljne pravice, ki jo zagotavljata člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana 19. junija 1990 v Schengenu (Luksemburg) in je začela veljati 26. marca 1995.

Številka zadeve

C-596/16

Ime zadeve

Di Puma

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2018:192

Datum zadeve

20/03/2018

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija)

Stranke

Enzo Di Puma proti Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob) in Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob) proti Antoniu Zecci

Področje

Finančne storitve; upravna in kazenska sankcija zaradi zlorabe trga

Ključne besede

Di Puma -  Direktiva 2003/6/ES – Trgovanje -  Notranjie informacije – Sankcije – Nacionalna zakonodaja -  Ista dejanja -  Upravna in kazenska sankcija –  Pravnomočna kazenska sodba – Učinek pravnomočnosti  – Pravnomočna oprostilna  sodba -  Učinkovitost sankcij – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah  –  Omejitve  ne bis in idem – Pogoji

Vprašanje za predhodno odločanje

1.      Ali je treba člen 50 [Listine] razlagati tako, da v primeru pravnomočne ugotovitve neobstoja ravnanja, ki je vključevalo kaznivo dejanje, ni mogoče brez nadaljnje presoje nacionalnega sodišča uvesti postopka ali pregona zaradi istih dejanj v poznejšem postopku, katerega namen je naložitev sankcij, ki jih je mogoče zaradi njihove narave in strogosti opredeliti kot kazenske?
2.      Ali mora nacionalno sodišče pri presoji učinkovitosti, sorazmernosti in odvračilnosti sankcij za ugotovitev kršitve načela ne bis in idem iz člena 50 [Listine] upoštevati omejitve kazni, določene z Direktivo [2014/57]?“

Odločitev

Člen 14(1) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga), če se razlaga glede na člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero postopka v zvezi z denarno upravno sankcijo kazenske narave ni mogoče nadaljevati po pravnomočni oprostilni kazenski sodbi, v kateri je bilo ugotovljeno, da dejstva, ki lahko pomenijo kršitev zakonodaje o trgovanju na podlagi notranjih informacij in na podlagi katerih je bil ta postopek tudi začet, niso dokazana.

Številka zadeve

C-537/16

Ime zadeve

Garlsson Real Estate in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2018:193

Datum zadeve

20/03/2018

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Corte suprema di cassazione (kasacijsko sodišče, Italija)

Stranke

Garlsson Real Estate SA in drugi proti Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob)

Področje

Finančne določbe; upravna in kazenska sankcija za tržno manipulacijo

Ključne besede

Garlsson Real Estate - Direktiva 2003/6/ES – Tržna manipulacija – Sankcije – Nacionalna zakonodaja -  Upravna  in kazenska sankcija -  Ista dejanja – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Kazenska narava upravne sankcije –Omejitve  ne bis in idem – Pogoji

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali člen 50 [Listine], če se razlaga glede na člen 4 Protokola št. 7 k EKČP in z njim povezano sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter nacionalno zakonodajo, nasprotuje možnosti, da se vodi upravni postopek, katerega predmet je dejanje (protipravno ravnanje tržne manipulacije), za katero je bil zadevni subjekt pravnomočno kazensko obsojen?
2.      Ali lahko nacionalno sodišče neposredno uporabi načela Unije v povezavi z načelom ne bis in idem na podlagi člena 50 [Listine], če se razlaga glede na člen 4 Protokola št. 7 k EKČP in z njim povezano sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter nacionalno zakonodajo?“

Odločitev

1.      Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dovoljuje izvedbo postopka v zvezi z denarno upravno sankcijo kazenske narave zoper osebo zaradi nezakonitih ravnanj, ki pomenijo tržno manipulacijo, za katero je bila zoper njo že izrečena pravnomočna kazenska obsodba, če se s tako obsodbo ob upoštevanju škode, povzročene družbi s storjenim kaznivim dejanjem, to kaznivo dejanje lahko učinkovito, sorazmerno in odvračilno kaznuje.
2.      Načelo ne bis in idem, zagotovljeno v členu 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, posameznikom podeljuje pravico, ki jo je mogoče neposredno uporabiti v okviru spora, kot je ta v postopku v glavni stvari.

Številka zadeve

C-524/15

Ime zadeve

Menci

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2018:197

Datum zadeve

20/03/2018

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Tribunale di Bergamo (sodišče v Bergamu, Italija)

Stranke

Kazenski postopek proti Luci Menciju

Področje

Finančne določbe; davek na dodano vrednost; upravna in kazenska sankcija

Ključne besede

 Menci -Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Neplačilo dolgovanega DDV – Sankcije – Nacionalna zakonodaja -  Upravna  in kazenska sankcija – Ista dejanja -  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Kazenska narava upravne sankcije – Obstoj istega kaznivega dejanja –  Omejitve načela ne bis in idem – Pogoji“

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali člen 50 [Listine], če se razlaga ob upoštevanju člena 4 Protokola št. 7 [k EKČP] in z njim povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, nasprotuje možnosti, da se uvede kazenski postopek, katerega predmet je dejanje (neplačilo DDV), za katero je bila obdolžencu pravnomočno naložena upravna sankcija?“

Odločitev

1.      Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere je mogoče zoper osebo zaradi opustitve plačila dolgovanega davka na dodano vrednost v zakonskih rokih začeti kazenski postopek, čeprav je bila tej osebi za ista dejanja že naložena pravnomočna upravna sankcija kazenske narave v smislu tega člena 50, če ta ureditev:
–        sledi cilju splošnega interesa, s katerim se lahko utemelji taka kumulacija postopkov in sankcij, to je boj proti kaznivim dejanjem na področju davka na dodano vrednost, pri čemer morajo imeti ti postopki in sankcije komplementarne cilje,
–        zajema pravila, s katerimi se zagotavlja uskladitev, ki dodatno breme, ki za zadevne osebe izhaja iz kumulacije postopkov, omejuje na nujno potrebno, in
–        določa pravila, ki omogočajo zagotavljanje, da je strogost vseh naloženih sankcij omejena na to, kar je nujno potrebno glede na težo zadevnega kaznivega dejanja.
2.      Nacionalno sodišče se mora ob upoštevanju vseh okoliščin v postopku v glavni stvari prepričati, da breme, ki za zadevno osebo konkretno izhaja iz uporabe zadevne nacionalne ureditve v postopku v glavni stvari ter iz kumulacije postopkov in sankcij, ki je dovoljena po tej ureditvi, ni pretirano glede na težo storjenega kaznivega dejanja.

Številka zadeve

C-217/15

Ime zadeve

Orsi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2017:264

Datum zadeve

05/04/2017

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Tribunale di Santa Maria Capua Vetere (sodišče v kraju Santa Maria Capua Vetere, Italija)

Stranke

Kazenski postopek zoper Massima Orsija in Luciana Baldettija

Področje

Davčna odmera; davek na dodano vrednost; upravna in kazenska sankcija zaradi neplačila

Ključne besede

Orsi - Obdavčenje – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES –  Nacionalna zakonodaja -  Upravna  in kazenska sankcija -  Ista kazniva dejanja – Neplačilo davka  -  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Ne bis in idem – Identičnost osebe

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali je določba iz člena 10b zakonske uredbe št. 74/2000, ki dopušča kazenski pregon subjekta, zoper katerega je državna finančna uprava zaradi istega dejanja (neplačilo DDV) že izdala pravnomočno odmerno odločbo, s katero je bila naložena upravna sankcija v višini 30 % neplačanega davka, glede na člen 4 Protokola št. 7 k EKČP in člen 50 Listine v skladu s pravom Unije?“

Odločitev

Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopkih v glavni stvari, ki omogoča kazenski pregon zaradi neplačila davka na dodano vrednost po naložitvi pravnomočne davčne sankcije za ista dejanja, če je bila ta sankcija naložena družbi, ki je pravna oseba, navedeni kazenski pregon pa je začet proti fizični osebi.

Številka zadeve

C-486/14

Ime zadeve

Kossowski

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2016:483

Datum zadeve

29/06/2016

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija) 

Stranke

Kazenski postopek proti Piotru Kossowskemu

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah; kazenski pregon; izsiljevanje

Ključne besede

Kossowski – Izsiljevanje - Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma –  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Ne bis in idem – Dopustnost  - Kazenski pregon obdolženca – Pregon  v državi članici  -  Ustavitev  postopka – Pregon  državnega tožilstva  - Podrobna  preiskava – Druga država članica -  Neobstoj vsebinske presoje

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali s strani pogodbenic izjavljeni pridržki pri ratifikaciji Schengenske konvencije na podlagi člena 55(1)(a) Schengenske konvencije – in sicer pridržek [glede člena 54 Schengenske konvencije] – po prenosu schengenskega pravnega reda v pravo Unije s [Protokolom (št. 2) o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije], ohranjenim v veljavi s [Protokolom (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije], veljajo še naprej? Ali gre pri teh izjemah za sorazmerne omejitve člena 50 Listine v smislu člena 52(1) Listine?
2.      Če je odgovor na navedeno vprašanje nikalen: ali je treba načelo ne bis in idem iz člena 54 Schengenske konvencije in člena 50 Listine razlagati tako, da nasprotuje kazenskemu pregonu obdolženca v državi članici – v tem primeru v Nemčiji – zoper katerega je državno tožilstvo kazenski postopek v drugi državi članici – v tem primeru na Poljskem – brez izvedenega pregona in brez podrobne preiskave ustavilo iz dejanskih razlogov, zaradi pomanjkanja zadostnega suma, in se lahko ponovno uvede samo, če se izve za nova dejstva o bistvenih elementih, ki doslej niso bila znana, ne da bi takšna nova dejstva konkretno obstajala?“

Odločitev

Načelo ne bis in idem iz člena 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisane 19. junija 1990 v Schengnu (Luksemburg), v povezavi s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da sklepa državnega tožilstva, s katerim se kazenski postopek konča in preiskava proti neki osebi dokončno ustavi – s pridržkom ponovne uvedbe postopka ali razveljavitve tega sklepa – ne da bi bile naložene sankcije, ni mogoče šteti za pravnomočno odločbo v smislu teh členov, če je iz same obrazložitve tega sklepa razvidno, da ni bila opravljena podrobna preiskava, pri čemer nezaslišanje oškodovanca in morebitne priče kaže na to, da taka preiskava ni bila opravljena.

Številka zadeve

C-129/14 PPU

Ime zadeve

Spasic

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2014:586

Datum zadeve

27/05/2014

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Oberlandesgericht Nürnberg (Nemčija)

Stranke

Zoran Spasic

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah; goljufija

Ključne besede

Spasic - Italija – Goljufija - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –   Ne bis in idem – Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma –  Pojem  ,izvršenaʻ kazen - Pojem kazen ,v postopku izvrševanjaʻ“

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je člen 54 [KISS] v delu, ki prepoved dvojnega pregona pogojuje s tem, da je bila izrečena kazen tudi izvršena, da je v postopku izvrševanja ali je po zakonodaji pogodbenice, ki jo je izrekla, ni več mogoče izvršiti, v skladu s členom 50 [Listine]?
2.      Ali je navedeni pogoj iz člena 54 [KISS] izpolnjen tudi, če je bil v pogodbenici, ki je izrekla kazen, sestavljeno iz dveh samostojnih delov (v tem primeru: kazen odvzema prostosti in denarna kazen), izvršen le del te kazni (v tem primeru: denarna kazen)?“

Odločitev

1.      Člen 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v Schengnu 19. junija 1990 in je začela veljati 26. marca 1995, ki uporabo načela ne bis in idem pogojuje s tem, da je bila v primeru obsodbe kazen „izvršena“ ali je „v postopku izvrševanja“, je v skladu s členom 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zagotavlja to načelo.
2.      Člen 54 te konvencije je treba razlagati tako, da zgolj na podlagi plačila denarne kazni, ki je bila osebi naložena z isto odločbo sodišča druge države članice kot zaporna kazen, ki še ni bila izvršena, še ni mogoče šteti, da je bila kazen izvršena ali da je v postopku izvrševanja v smislu te določbe.

Številka zadeve

C-617/10

Ime zadeve

Åkerberg Fransson

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2013:105

Datum zadeve

26/02/2013

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Haparanda tingsrätt (Švedska)

Stranke

Åklagaren proti Hans Åkerberg Fransson

Področje

Finančne določbe;  davki; kvalificirana davčna zatajitev

Ključne besede

Hans Åkerberg Fransson -   Davki – Davčna zatajitev -  Izvajanje prava Unije – Kaznovanje ravnanj -  Ogrožanje  lastnih virov Unije –  Ne bis in idem – Nacionalna ureditev -  Kazenski in upravni postopek -   Ločena postopka - Sankcioniranje istega protipravnega ravnanja 

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      V skladu s švedskim pravom mora obstajati jasna podlaga v EKČP ali sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, da nacionalnemu sodišču ni treba uporabiti nacionalnih določb, ki domnevno kršijo načelo ne bis in idem iz člena 4 Protokola št. 7 k [EKČP] in tako tudi člen 50 [Listine]. Ali je ta zahteva nacionalnega prava glede neuporabe nacionalnih določb združljiva s pravom Unije, natančneje, z njegovimi splošnimi načeli, med drugim s primarnostjo in neposrednim učinkom prava Unije?
2.      Ali je dopustnost obtožbe zaradi davčne zatajitve zajeta z načelom ne bis in idem iz člena 4 Protokola št. 7 k EKČP in člena 50 Listine, če je bila obdolžencu predhodno v upravnem postopku zaradi istih dejanj navajanja neresničnih podatkov naložena denarna kazen (davčna globa)?
3.      Ali dejstvo, da mora obstajati uskladitev teh sankcij, in sicer tako, da lahko redna sodišča znižajo kazen v kazenskem postopku, ker je bila toženi stranki naložena že davčna globa zaradi istih dejanj navajanja neresničnih podatkov, vpliva na odgovor na drugo vprašanje?
4.      V nekaterih okoliščinah je v okviru načela ne bis in idem […] mogoče, da se v novih postopkih odredijo nadaljnje sankcije v zvezi z istim ravnanjem, ki je bilo predmet presoje in je pripeljalo do odločbe o naložitvi sankcij posamezniku. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali so pogoji načela ne bis in idem za naložitev več sankcij v ločenih postopkih izpolnjeni, kadar se v poznejših postopkih opravi presoja okoliščin zadeve, ki je nova in ni odvisna od prejšnjih postopkov?
5.      Švedski sistem naložitve davčnih glob in ugotavljanja odgovornosti za davčna kazniva dejanja v ločenih postopkih temelji na več razlogih splošnega interesa […]. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je sistem, kot je švedski, združljiv z načelom ne bis in idem, če bi bilo mogoče vzpostaviti sistem, ki ne bi bil zajet z načelom ne bis in idem, ne da bi se bilo treba vzdržati bodisi naložitve davčne globe bodisi odločanja o odgovornosti za davčna kazniva dejanja, tako da bi se odločanje o naložitvi davčne globe v zadevah davčne zatajitve preneslo s skatteverket oziroma po potrebi z upravnih sodišč na redna sodišča?“

Odločitev

1.      Načelo ne bis in idem iz člena 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne nasprotuje temu, da država članica za ista dejanja nespoštovanja obveznosti prijavljanja podatkov v zvezi z DDV zaporedno naloži davčno sankcijo in kazensko sankcijo, če prva sankcija ni kazenskopravna, kar preveri nacionalno sodišče.
2.      Pravo Unije ne ureja razmerij med Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana v Rimu 4. novembra 1950, in pravnimi redi držav članic in tudi ne določa posledic, ki jih mora izpeljati nacionalno sodišče, kadar je podano nasprotje med nacionalnim pravnim pravilom in pravicami, ki jih zagotavlja ta konvencija.
Pravo Unije nasprotuje sodni praksi, ki obveznost nacionalnega sodišča, da ne uporabi nobene določbe, ki je v nasprotju s temeljno pravico, ki jo zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, pogojuje s tem, da je to nasprotje jasno razvidno iz besedila Listine ali z njo povezane sodne prakse, saj nacionalnemu sodišču odvzema pristojnosti, da bi celovito, po potrebi ob sodelovanju s Sodiščem, preizkusilo združljivost te določbe s to listino.