Številka zadeve

C-113/19

Ime zadeve

Luxaviation

Številka ECLI

Sklep ECLI:EU:C:2020:228

Datum zadeve

26/03/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Cour administrative (višje upravno sodišče, Luksemburg)

Stranke

Luxaviation SA proti Ministre de l'Environnement

Področje

Okolje; onesnaževanje; predaja  pravic do emisije CO2 za leto 2015

Ključne besede

Luxaviation - Okolje –  Emisije toplogrednih plinov - Trgovanje s pravicami -  Direktiva 2003/87/ES –  Presežne emisije -Kazen -  Oprostitev obveznosti – Višja sila - Listina EU o temeljnih pravicah – Varstvo legitimnih pričakovanj

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 12(3) Direktive 2003/87/ES, ki določa, da morajo države članice zagotoviti, da njihovi upravljavci predajo svoje pravice, razlagati v povezavi s členom 41 [Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)], ki določa načelo dobrega upravljanja, in sicer tako, da je pristojnemu nacionalnemu organu naložena obveznost izvajanja posamičnega spremljanja obveznosti predaje pred skrajnim rokom, to je 30. aprilom zadevnega leta, če je ta uprava pristojna za nadzor nad majhnim številom gospodarskih subjektov, v obravnavani zadevi 25 upravljavci na nacionalni ravni?
2.      (a)      Ali je treba nedokončani postopek predaje pravic, kakršen je ta iz obravnavane zadeve, ko se je upravljavec zanašal na prejem elektronskega potrdila, s katerim je bilo potrjeno dokončanje postopka prenosa, razlagati tako, da je lahko pri dobrovernem upravljavcu razumno ustvaril legitimna pričakovanja, zaradi katerih je ta verjel, da je dokončal postopek predaje iz člena 6(2)(e) Direktive [2003/87]?
(b)      Ob upoštevanju odgovora na drugo vprašanje: ali je mogoče legitimnost teh pričakovanj dobrovernega upravljavca šteti za bolj dokazano, če je nacionalna uprava v predhodnem obdobju predaje na svojo pobudo navezala stik z njim, da ga je nekaj dni pred iztekom rokov iz člena 6(2)(e) Direktive [2003/87] opozorila, da postopek predaje pravic še ni dokončan, in je zato lahko razumno predpostavil – ker ista uprava naslednje leto ni neposredno navezala stika z njim – da je izpolnil obveznosti predaje za tekoče leto?
(c)      Ob upoštevanju odgovora na predhodni vprašanji ne glede na to, ali se analizirata ločeno ali skupaj: ali je mogoče načelo varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da pomeni primer višje sile, zaradi katere bi bilo mogoče dobrovernega upravljavca delno ali v celoti oprostiti plačila sankcije, določene s členom 16(3) Direktive [2003/87]?
3.      (a)      Ali člen 49(3) Listine, ki določa načelo sorazmernosti, nasprotuje naložitvi pavšalne kazni za nepredajo pravic do emisije, določene s členom 16(3) Direktiva [2003/87], če ta določba ne omogoča naložitve sankcije, sorazmerne s kršitvijo upravljavca?
(b)      V primeru nikalnega odgovora na predhodno vprašanje: ali je treba načelo enakosti, določeno s členom 20 Listine, [ter] splošni načeli dobre vere in fraus omnia corrumpit razlagati tako, da glede pavšalne sankcije, ki jo je treba izreči na podlagi člena 16(3) Direktive 2003/87, ob kateri se samodejno izvede še objava, določena s členom 20(7) [zakona z dne 23. decembra 2004], nasprotujejo temu, da se dobroverni gospodarski subjekt, ki mu je mogoče očitati le malomarnost in ki je poleg tega verjel, da je na določeni datum izteka roka, to je 30. aprila ustreznega leta, izpolnil svoje obveznosti predaje pravic do emisije, obravnava enako kot upravljavec, ki je ravnal goljufivo?
(c)      V primeru nikalnega odgovora na predhodno vprašanje: ali se uporaba pavšalne sankcije, ki je razen v primerih višje sile ni mogoče spremeniti, [in] samodejna sankcija objave skladata s členom 47 Listine, ki zagotavlja obstoj učinkovitega pravnega sredstva?
(d)      V primeru nikalnega odgovora na predhodno vprašanje: ali potrditev nespremenljive denarne kazni, ki izhaja iz tako izražene volje evropskega zakonodajalca, [in] samodejna sankcija objave, ne da bi se – razen v ozko določenih primerih višje sile – pri tem upoštevalo načelo sorazmernosti, ne pomenita uklonitve nacionalnega sodišča domnevni volji evropskega zakonodajalca in neupravičenega neobstoja sodnega nadzora z vidika členov 47 in 49(3) Listine?
(e)      Ob upoštevanju odgovora na predhodno vprašanje: ali neobstoj sodnega nadzora od nacionalnega sodišča glede pavšalne sankcije, določene s členom 16(3) Direktive 2003/87/ES, [in] samodejno sankcijo objave, določeno s členom 20(7) [zakona z dne 23. decembra 2004], ne pomeni prekinitve večinoma uspešnega dialoga med Sodiščem in nacionalnimi vrhovnimi sodišči pod vplivom vnaprej določene rešitve, ki jo je potrdilo Sodišče – razen v ozko določenih primerih višje sile – kar bi bilo enako nezmožnosti nacionalnega vrhovnega sodišča za učinkovit dialog, ki mu, potem ko je v obravnavani zadevi višja sila izključena, preostane le še potrditev sankcije?
4.      Ob upoštevanju odgovorov na predhodna vprašanja: ali je mogoče pojem višje sile razlagati tako, da se z njim upoštevajo bistveno otežene okoliščine dobrovernega upravljavca, če plačilo pavšalne sankcije iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES [in] samodejna sankcija objave, določena s členom 20(7) [zakona z dne 23. decembra 2004], pomenita precejšnje finančno tveganje in izgubo zaupanja, kar bi lahko privedlo do odpuščanja zaposlenih in celo njegovega stečaja?“

Odločitev

1.      Člene 20, 47 in 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da nacionalno sodišče ne more spremeniti pavšalne kazni iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009.
2.      Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da se ne uporablja za položaj, v katerem se ugotavlja, ali imajo države članice obveznost, in ne zgolj možnost, da uvedejo mehanizme obvestil, opozoril in predčasnih predaj, ki omogočajo dobrovernim upravljavcem, da so dobro obveščeni o svoji obveznosti predaje in se tako izognejo nevarnosti kazni na podlagi člena 16(3) Direktive 2003/87, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29.
3.      Načelo varstva legitimnih pričakovanj je treba razlagati tako, da ne nasprotuje naložitvi kazni iz člena 16(3) Direktive 2003/87, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29, v položaju, v katerem pristojni organi upravljavca pred iztekom roka za predajo niso opozorili na iztek tega roka, čeprav so to storili v predhodnem letu, ne da bi bili k temu zavezani.
4.      Predložitveno sodišče mora presoditi, ali se pojem „višja sila“ v smislu točke 31 sodbe z dne 17. oktobra 2013, Billerud Karlsborg in Billerud Skärblacka (C‑203/12, EU:C:2013:664), uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.

Številka zadeve

C-78/16

Ime zadeve

Pesce in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2016:428

Datum zadeve

09/06/2016

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija)

Stranke

Giovanni Pesce in drugi proti Presidenza del Consiglio dei Ministri in drugim

Področje

Kmetijstvo in ribištvo; fitosanitarna zakonodaja; varstvo zdravja rastlin; širjenje bakterije Xylella v Italiji in njeno izkoreninjenje

Ključne besede

Pesce – Rastline - Varstvo zdravja rastlin – Direktiva 2000/29/ES   -  Vnos in širjenje organizmov – Škodljivost -  Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 –Preprečevanje vnosa -  Organizem Xylella fastidiosa – Vnos v Unijo - Odstranitev gostiteljskih rastlin -  -  Zdravstveno stanje – Direktiva 2000/29 – Načelsorazmernosti – Previdnostno načelo – Obveznost obrazložitve – Pravica do odškodnine

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali Direktiva Sveta 2000/29 […], zlasti določbe v členu 11(3), členu 13c (7) in v členu 16(1), (2), (3) in (5), ter načela sorazmernosti, logičnosti in razumnosti nasprotujejo uporabi člena 6(2) in (4) Izvedbenega sklepa [2015/789], ki se v italijanskem pravu izvaja s členom 8(2) in (4) odloka [z dne 19. junija 2015], v delu, v katerem se zahteva, da je treba v polmeru 100 metrov okrog rastlin, ki so bile testirane in za katere se je ugotovilo, da so okužene z zadevnim organizmom, nemudoma odstraniti gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, ter v sobesedilu, v katerem je navedeno, da mora država članica pred odstranitvijo rastlin iz odstavka 2 izvesti ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma in rastlinam, ki bi navedene prenašalce lahko gostile, pri čemer lahko navedena tretiranja po potrebi vključujejo odstranitev rastlin?
2.      Ali Direktiva Sveta 2000/29 […], zlasti določbe njenega člena 16(1), ki navaja ‚potrebne ukrepe za izkoreninjenje, ali če to ni mogoče, za preprečevanje širjenja […] škodljivih organizmov‘, nasprotuje uporabi člena 6(2) Izvedbenega sklepa [2015/789], ki se v italijanskem pravu izvaja s členom 8(2) odloka [z dne 19. junija 2015], v delu, v katerem je določeno, da je treba v polmeru 100 metrov okrog rastlin, ki so bile testirane in za katere se je ugotovilo, da so okužene, nemudoma odstraniti gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje?
3.      Ali člen 16(1), (2), (3) in (5) Direktive Sveta 2000/29 […] ter načela sorazmernosti, logičnosti in učinkovitega poteka postopka nasprotujejo razlagi člena 6(2) in (4) Izvedbenega sklepa [2015/789], ki se v italijanskem pravu izvaja s členom 8(2) in (4) odloka [z dne 19. junija 2015], v skladu s katero se ukrep za izkoreninjenje iz odstavka 2 lahko izvede pred preventivno uporabo, določeno v členu 6(3) in (4), in neodvisno od nje?
4.      Ali previdnostno načelo ter načeli ustreznosti in sorazmernosti nasprotujejo uporabi člena 6(2), (3) in (4) Izvedbenega sklepa [2015/789], ki se v italijanskem pravu izvaja s členom 8(2) in (4) odloka [z dne 19. junija 2015], v delu, v katerem se zahteva, da je treba v polmeru 100 metrov okrog rastlin, za katere se je ugotovilo, da so okužene z organizmom Xylella […], izvesti ukrepe za izkoreninjenje gostiteljskih rastlin brez ustrezne strokovne podlage, ki bi z gotovostjo potrdila vzročno zvezo med prisotnostjo organizma in izsušitvijo domnevno okuženih rastlin?
5.      Ali člen 296, odstavek 2, PDEU in člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah [v nadaljevanju: Listina] nasprotujeta uporabi člena 6(2) in (4) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/789, v delu, v katerem je določeno, da je treba v polmeru 100 metrov okrog rastlin, ki so bile testirane in za katere se je ugotovilo, da so okužene, nemudoma odstraniti gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, glede na to, da ne vključuje ustrezne obrazložitve?
6.      Ali načeli ustreznosti in sorazmernosti nasprotujeta uporabi Izvedbenega sklepa [2015/789], ki se v italijanskem pravu izvaja z odlokom [z dne 19. junija 2015], v katerem so določeni ukrepi za odstranitev gostiteljskih rastlin, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, rastlin, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom, in rastlin, ki kažejo simptome morebitne okužbe z organizmom Xylella […] ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim organizmom, ni pa določena nikakršna oblika povračila škode lastnikom, ki niso krivi za širjenje zadevnega organizma?“

Odločitev

Preučitev postavljenih vprašanj ni razkrila ničesar, kar bi lahko z vidika Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2002/89/ES z dne 28. novembra 2002, če se razlaga ob upoštevanju previdnostnega načela in načela sorazmernosti, ter z vidika obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU in člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah vplivalo na veljavnost člena 6(2)(a) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells in drugi) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije.

Številka zadeve

C-141/12

Ime zadeve

Y.S. in drugi

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2014:2081

Datum zadeve

17/07/2014

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

V združenih zadevah C‑141/12 in C‑372/12: Rechtbank Middelburg in  Raad van State  (Nizozemska)

Stranke

YS proti Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel in Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel proti M in S

Področje

Varstvo osebnih podatkov; pravica do dostopa; neposredovana kopija upravnega dokumenta

Ključne besede

 Y.S. - Varstvo posameznikov -  Obdelava osebnih podatkov – Direktiva 95/46/ES – Pojem ,osebni podatek‘ – Pravica do dostopa  – Dovoljenje za prebivanje -  Pravna analiza - Pripravljalni upravni dokument – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 

Vprašanje za predhodno odločanje

V      V zadevi C-141/12
„1.      Ali so podatki, ki so v poročilu navedeni o zadevnem posamezniku in ki se nanašajo na tega posameznika, osebni podatki v smislu člena 2(a) [Direktive 95/46]?
2.      Ali je pravna analiza, ki je v poročilu, osebni podatek v smislu zgoraj navedene določbe?
3.      Če bi Sodišče potrdilo, da so podatki, opisani zgoraj, osebni podatki, ali mora upravljavec oziroma javni organ v skladu s členom 12 [Direktive 95/46] in členom 8(2) [Listine] omogočiti vpogled v te osebne podatke?
4.      Ali se lahko zadevni posameznik v tem okviru neposredno sklicuje na člen 41(2)(b) [Listine], in če je odgovor pritrdilen, ali je treba besedilo ‚ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti [odločanja]‘ razlagati tako, da je mogoče pravico do vpogleda v poročilo na tej podlagi zavrniti?
5.      Če zadevni posameznik vloži zahtevo za vpogled v poročilo, ali mora upravljavec oziroma javni organ dati na voljo kopijo tega dokumenta, da bi tako upošteval pravico do vpogleda?“
in C‑372/12
„1.      Ali je treba člen 12(a), druga alinea, [Direktive 95/46] razlagati tako, da obstaja pravica do prepisa listin, v katerih so obdelani osebni podatki, ali pa zadostuje posredovanje popolnega pregleda v razumljivi obliki osebnih podatkov, ki so predmet obdelave v zadevnih listinah?
2.      Ali je treba besedno zvezo ‚pravica dostopa‘ iz člena 8(2) [Listine] razlagati tako, da obstaja pravica do prepisa listin, v katerih so obdelani osebni podatki, ali pa zadostuje posredovanje popolnega pregleda v razumljivi obliki osebnih podatkov, ki so obdelani v zadevnih listinah, v smislu člena 12(a), druga alinea, [Direktive 95/46]?
3.      Ali velja člen 41(2)(b) [Listine] tudi za države članice Evropske unije, kadar te v smislu člena 51(1) te listine izvajajo pravo [EU]?
4.      Ali pomeni posledica, da zaradi zagotovitve vpogleda v ‚poročila‘ v teh niso več vsebovani razlogi, iz katerih je predlagana določena odločba, kar neugodno vpliva na nemoteno notranjo izmenjavo mnenj v zadevnem organu in učinkovito odločanje, legitimen interes zaupnosti v smislu člena 41(2)(b) [Listine]?
5.      Ali je treba pravno analizo, vsebovano v ‚poročilu‘, šteti za osebne podatke v smislu člena 2(a) [Direktive 95/46]?
6.      Ali spada k varstvu pravic in svoboščin drugih v smislu člena 13(1)(g) [Direktive 95/46] tudi interes nemotene notranje izmenjave mnenj v zadevnem organu? Če je odgovor na to vprašanje nikalen: ali je mogoče navedeni interes v tem primeru uvrstiti pod člen 13(1)(d) ali (f) te direktive?“

Odločitev

1.      Člen 2(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da so podatki o prosilcu za dovoljenje za prebivanje, vsebovani v upravnem dokumentu, kakršno je „poročilo“ v postopku v glavni stvari, v katerem so navedeni razlogi, s katerimi uslužbenec, ki je zadolžen za pripravo predloga odločbe, v postopku pred sprejetjem odločbe o prošnji za tako dovoljenje utemelji ta predlog odločbe, in morebitni taki podatki, ki jih vsebuje pravna analiza, vsebovana v tem dokumentu, „osebni podatki“ v smislu te določbe, navedene analize kot take pa ni mogoče opredeliti za osebni podatek.
2.      Člen 12(a) Direktive 95/46 in člen 8(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ima prosilec za dovoljenje za prebivanje pravico dostopa do vseh osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in jih nacionalni upravni organi obdelujejo v smislu člena 2(b) te direktive. Za uresničitev te pravice zadostuje, da ta prosilec prejme popoln pregled vseh teh podatkov v razumljivi obliki, to je obliki, ki temu prosilcu omogoča, da se z njimi seznani in preveri, ali so točni in ali se obdelujejo v skladu s to direktivo, da bi lahko po potrebi izvrševal pravice, ki mu jih daje ta direktiva.
3.      Člen 41(2)(b) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da se prosilec za dovoljenje za prebivanje pred nacionalnimi organi na to določbo ne more sklicevati.