24. člen Listine: Pravice otroka

Številka zadeve

C-19/21

Ime zadeve

Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Refus de prise en charge d’un mineur égyptien non accompagné)

Številka ECLI

Sodba¶ECLI:EU:C:2022:605

Datum zadeve

01/08/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem (sodišče v Haagu, ki zaseda v Haarlemu, Nizozemska)

Stranke

I, S proti Staatssecretaris voor Justitie en Veiligheid¶

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; azilna politika; zavrnitev prošnje za sprejem

Ključne besede

I, S – Odgovorna država -  Obravnavanje prošnje -   Mednarodna zaščita – Merila in mehanizmi - Mladoletnik brez spremstva - Sorodnik  -   Druga država članica – Zavrnitev -  Zahteva za sprejem  – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Zavrnilna odločba -  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Največja korist otroka

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 27 Uredbe [Dublin III] razlagati tako, da nalaga državi članici, na katero je zahteva za sprejem naslovljena, po potrebi v povezavi s členom 47 Listine, da prosilcu, ki prebiva v državi članici, ki je podala to zahtevo, in ki želi doseči predajo na podlagi člena 8 (ali člena 9 ali 10) Uredbe [Dublin III], ali družinskemu članu prosilca iz člena 8, 9 ali 10 Uredbe [Dublin III] zagotovi pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper zavrnitev zahteve za sprejem?¶2.      Ali je treba, če je odgovor na prvo vprašanje nikalen in če člen 27 Uredbe [Dublin III] ne daje podlage za učinkovito pravno sredstvo, člen 47 Listine – v povezavi s temeljno pravico do enotnosti družine in največjih koristi otroka (ki je določena v členih od 8 do 10 in uvodni izjavi 19 Uredbe [Dublin III]) – razlagati tako, da je z njim državi članici, na katero je zahteva naslovljena, naloženo, da prosilcu, ki prebiva v državi članici, ki je podala zahtevo, in ki želi doseči predajo na podlagi členov od 8 do 10 Uredbe [Dublin III], ali sorodniku prosilca iz členov od 8 do 10 Uredbe [Dublin III] zagotovi pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper zavrnitev zahteve za sprejem?¶3.      Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje (drugi del) pritrdilen, kako je treba prosilca ali njegovega sorodnika seznaniti z odločbo države članice, na katero je zahteva naslovljena, o zavrnitvi in pravico, da zoper to odločbo vloži pritožbo, in katera država članica mora to storiti?“

Odločitev

Člen 27(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, v povezavi s členi 7, 24 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah¶je treba razlagati tako, da¶državi članici, ki ji je bila poslana zahteva za sprejem na podlagi člena 8(2) te uredbe, nalaga, da prizna pravico do pravnega sredstva zoper svojo odločitev o zavrnitvi mladoletniku brez spremstva v smislu člena 2(j) navedene uredbe, ki prosi za mednarodno zaščito, ne pa sorodniku tega mladoletnika v smislu člena 2(h) te uredbe.

Številka zadeve

C-709/20

Ime zadeve

The Department for Communities in Northern Ireland

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:602

Datum zadeve

15/07/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Appeal Tribunal for Northern Ireland (pritožbeno sodišče za Severno Irsko, Združeno kraljestvo)

Stranke

CG proti The Department for Communities in Northern Ireland

Področje

Državljanstvo Unije;  prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva; zavrnitev socialne pomoči¶

Ključne besede

CG - Državljanstvo Unije – Državljan države članice – Socialna pomoč -  Prebivanje na ozemlju članice -  Ekonomsko neaktiven –  Prepoved diskriminacije    Državljanstvo – Direktiva 2004/38/ES –  Pogoji -  Pravica prebivanja nad tri mesece – Dajatve socialne pomoči – Pojem – Enako obravnavanje – Sporazum o izstopu - Združeno kraljestvo Velika Britanija -  Severna Irska – Prehodno obdobje – Nacionalna določba -   Izključena upravičenost  – Državljani Unije - Dajatev socialne pomoči – Prebivanje za določen čas -  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

članiceVprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je člen 9(3)[d](i) [uredbe o univerzalnem prejemku iz leta 2016], ki je bil vstavljen z [uredbo iz leta 2019] in izključuje pravico do dajatev socialne varnosti za državljane EU s pravico do prebivanja v Združenem kraljestvu na podlagi nacionalnega prava (dovoljenje za začasno prebivanje) [v tej zadevi ‚status začasnega prebivalca‘, pridobljen na podlagi Dodatka EU k ureditvi prebivanja], protizakonito diskriminatoren (bodisi neposredno bodisi posredno) v smislu člena 18 [PDEU] in ali je v skladu z obveznostmi Združenega kraljestva na podlagi European Communities Act 1972 (zakon glede Evropskih skupnosti iz leta 1972)?¶2.      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in je treba člen 9(3)[d](i) [uredbe o univerzalnem prejemku iz leta 2016] šteti za posredno diskriminatoren: ali je ta določba upravičena na podlagi člena 18 PDEU in ali je v skladu z obveznostmi Združenega kraljestva na podlagi zakona glede Evropskih skupnosti iz leta 1972?“

Odločitev

Člen 24 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice gostiteljice, ki iz upravičenosti do dajatev socialne pomoči izključuje ekonomsko neaktivne državljane Unije, ki nimajo zadostnih sredstev in ki jim je navedena država podelila pravico do začasnega prebivanja, čeprav so te dajatve zagotovljene državljanom zadevne države članice, ki so v enakem položaju.¶Vendar pa morajo nacionalni organi, ki so pristojni za dodelitev dajatev socialne pomoči, kadar državljan Unije na podlagi nacionalnega prava zakonito prebiva na ozemlju druge države članice, kot je tista, katere državljanstvo ima, preveriti, da zavrnitev dodelitve takih dajatev na podlagi te ureditve tega državljana in otrok, za katera skrbi, ne izpostavlja konkretnemu in aktualnemu tveganju kršitve njihovih temeljnih pravic, kot so določene v členih 1, 7 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kadar navedeni državljan nima nobenih sredstev za zadovoljevanje svojih potreb in potreb svojih otrok ter je samohranilec, se morajo ti organi prepričati, da lahko ta državljan v primeru zavrnitve dajatev socialne pomoči kljub temu s svojima otrokoma živi v dostojnih razmerah. V okviru te preučitve lahko navedeni organi upoštevajo vse institute pomoči, ki jih določa nacionalno pravo in do katerih so zadevni državljan in njegova otroka lahko dejansko upravičeni.

Številka zadeve

C-490/20

Ime zadeve

Stolichna obshtina, rayon „Pancharevo“

Številka ECLI

Sodba¶ECLI:EU:C:2021:1008

Datum zadeve

14/12/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Administrativen sad Sofia-grad (upravno sodišče v Sofiji, Bolgarija)

Stranke

V. М. А. proti Stolichna obshtina, rayon „Pancharevo“

Področje

Državljanstvo Unije; prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva; starševstvo oseb istega spola; zavrnitev izdaje rojstnega lista za otroka

Ključne besede

V.M.A. - Državljanstvo Unije – Države članice -  Pravica do prostega gibanja -  Pravica do prebivanja – Rojstvo otroka -  Država članica gostiteljica - Otrokovi starši – Rojstni list – Nezavedenost dveh mater - Zavrnitev -Izdaja rojstnega lista – Ena od mater – Informacija – Biološkia mater – Listina -  Pogoj za izdajo - Osebna izkaznica ali rojstni list - Nacionalna ureditev -  Izvorna država članica – Nepriznavanje starševstva -  Osebi istega spola

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člena 20 in 21 PDEU ter člene 7, 24 in 45 Listine razlagati tako, da bolgarskim upravnim organom, pri katerih je bila vložena zahteva za izdajo rojstnega lista za potrditev rojstva otroka z bolgarskim državljanstvom, rojenega v drugi državi članici [Unije], ki je bilo potrjeno s španskim rojstnim listom, v katerem sta kot materi navedeni dve osebi ženskega spola, brez natančnejših podatkov, ali je ena od njiju, in če da, katera, biološka mati otroka, ne dopuščajo zavrnitve izdaje bolgarskega rojstnega lista z utemeljitvijo, da tožeča stranka ne želi navesti, katera je biološka mati otroka?¶2.      Ali je treba člen 4(2) PEU [in] člen 9 Listine razlagati tako, da varstvo nacionalne identitete in ustavne identitete držav članic [Unije] pomeni, da imajo zadnje glede določb o ugotavljanju razmerij med starši in otroki široko polje proste presoje? Konkretno:¶Ali je treba člen 4(2) PEU razlagati tako, da je državam članicam dopuščeno zahtevati informacije o biološkem razmerju med starši in otrokom?¶Ali je treba člen 4(2) PEU v povezavi s členom 7 in členom 24(2) Listine razlagati tako, da je nujno, da se pretehtajo nacionalna identiteta in ustavna identiteta države članice na eni strani in korist otroka na drugi strani, da bi se vzpostavilo ravnovesje interesov, pri čemer je treba upoštevati, da trenutno glede možnosti, da se kot starša v rojstni list vpišeta osebi istega spola, brez podrobnejših podatkov, ali je ena od njiju, in če da, katera, otrokov biološki starš, niti z vidika vrednot niti s pravnega vidika ni konsenza? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, kako bi bilo konkretno mogoče doseči tako ravnovesje interesov?¶3.      Ali so pravne posledice [Sporazuma o izstopu] upoštevne za odgovor na prvo vprašanje, če je ena od mater, ki je navedena v rojstnem listu, ki ga je izdala druga država članica, državljanka Združenega kraljestva, druga mati pa državljanka članice [Unije], zlasti če se upošteva, da zavrnitev izdaje otrokovega bolgarskega rojstnega lista pomeni oviro za izdajo otrokovega osebnega dokumenta v državi članici [Unije] in s tem morebiti otežuje neomejeno uveljavljanje njegovih pravic kot državljana Unije?¶4.      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali pravo Unije, zlasti načelo učinkovitosti, zavezuje pristojne nacionalne organe, da odstopijo od obrazca za sestavo rojstnega lista, ki je [eden izmed na nacionalni ravni veljavnih obrazcev listin o osebnem stanju]?“

Odločitev

Člen 4(2) PEU, člena 20 in 21 PDEU ter člene 7, 24 in 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 4(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC, je treba razlagati tako, da je v primeru, v katerem gre za mladoletnega otroka, ki je državljan Unije ¶in na čigar rojstnem listu, ki so ga izdali pristojni organi države članice gostiteljice, sta kot starša navedeni dve osebi istega spola, država članica, katere državljan je ta otrok, dolžna, prvič, temu otroku izdati osebno izkaznico ali potni list, ne da bi zahtevala, naj njeni nacionalni organi predhodno izdajo rojstni list, in drugič, tako kot vse druge države članice priznati dokument, izdan v državi članici gostiteljici, ki navedenemu otroku omogoča, da z vsako od navedenih dveh oseb uresničuje svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

Številka zadeve

C-483/20

Ime zadeve

Commissaire général aux réfugiés in aux apatrides (Unité familiale – Protection déjà accordée)

Številka ECLI

Sodba¶ECLI:EU:C:2022:103

Datum zadeve

22/02/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Conseil d’État (državni svet, Belgija)

Stranke

XXXX proti Commissaire général aux réfugiés et aux apatrides

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; skupna azilna politika; nadzor meje; zavrženje prošnje za mednarodno zaščito

Ključne besede

XXXX - Skupna azilna politika - Skupni postopki  - Priznanje ali odvzem -  Mednarodna zaščita – Direktiva 2013/32/EU –Državljan tretje države –- Status begunca -   Druga država članica -  Prošnja v državi članici -   Nedopustnost prošnje -   Mladoleten  otrok v prvi članici -   Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Pravica do spoštovanja družinskega življenja – Interes otroka – Neobstoj kršitve -   Nedopustnost prošnje  – Direktiva 2011/95/EU –  Obveznost držav članic -   Ohranitev enotnosti -  Družine upravičencev

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali pravo [Unije], predvsem člena 18 in 24 [Listine], členi 2, 20, 23 in 31 Direktive [2011/95] ter člen 25(6) Direktive [2013/32], nasprotuje temu, da država članica pri izvajanju pooblastila iz člena 33(2)(a) Direktive [2013/32] zavrže prošnjo za mednarodno zaščito kot nedopustno, ker je zaščita priznana že v drugi državi članici, če je prosilec oče mladoletnega otroka brez spremstva, ki je pridobil zaščito v prvi državi članici, če je edini roditelj iz primarne družine, ki je ob njem, če živi z njim in če mu je navedena država članica dodelila starševsko skrb v zvezi z otrokom? Ali načeli enotnosti družine in spoštovanja otrokove koristi, nasprotno, ne zahtevata, da temu roditelju dodeli zaščito država, v kateri je zaščito pridobil njegov otrok?“

Odločitev

Člen 33(2)(a) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v povezavi s členoma 7 in 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica uporabi možnost, ki ji je dana s to določbo, da prošnjo za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, ker je prosilcu status begunca že priznala druga država članica, kadar je ta prosilec oče mladoletnega otroka brez spremstva, ki je pridobil subsidiarno zaščito v prvi državi članici, vendar pa to ne posega v uporabo člena 23(2) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite.

Številka zadeve

C-160/20

Ime zadeve

Stichting Rookpreventie Jeugd in drugi

Številka ECLI

Sodba¶ECLI:EU:C:2022:101

Datum zadeve

22/02/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

 Rechtbank Rotterdam (sodišče v Rotterdamu, Nizozemska)

Stranke

Stichting Rookpreventie Jeugd in drugi proti Staatssecretaris van Volksgezondheid, Welzijn en Sport

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; skupna azilna politika; nadzor meje; zavrženje prošnje za mednarodno zaščito

Ključne besede

XXXX - Skupna azilna politika - Skupni postopki  - Priznanje ali odvzem -  Mednarodna zaščita – Direktiva 2013/32/EU –Državljan tretje države –- Status begunca -   Druga država članica -  Prošnja v državi članici -   Nedopustnost prošnje -   Mladoleten  otrok v prvi članici -   Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Pravica do spoštovanja družinskega življenja – Interes otroka – Neobstoj kršitve -   Nedopustnost prošnje  – Direktiva 2011/95/EU –  Obveznost držav članic -   Ohranitev enotnosti -  Družine upravičencev

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je oblikovanje merilne metode iz člena 4(1) Direktive [2014/40] na podlagi standardov ISO, ki niso prosto dostopni, v skladu s členom 297(1) PDEU (in Uredbo (EU) št. 216/2013) in z načelom preglednosti, na katerem temelji?¶

2.      Ali je treba standarde ISO 4387, 10315, 8454 in 8243, na katere napotuje člen 4(1) Direktive, razlagati in uporabljati tako, da je treba v okviru razlage in uporabe člena 4(1) Direktive emisije katrana, nikotina in ogljikovega monoksida meriti (in preverjati) ne le s predpisano metodo, ampak da je mogoče ali treba te emisije meriti (in preverjati) tudi na drug način in z drugo intenzivnostjo?¶

3.      (a)      Ali je člen 4(1) Direktive v nasprotju s temeljnimi cilji te direktive in s členom 4(2) Direktive ter členom 5(3) [FCTC], ker je tobačna industrija sodelovala pri določitvi standardov ISO, navedenih v členu 4(1) Direktive?¶

(b)      Ali je člen 4(1) Direktive [2014/40] v nasprotju s temeljnimi cilji te direktive, členom 114(3) PDEU, namenom [FCTC] ter členoma 24 in 35 Listine, ker se z merilno metodo, ki je predpisana v njem, ne merijo emisije cigaret s filtrom pri predvideni uporabi, saj se pri tej metodi ne upošteva, da kadilec pri običajni uporabi z usti in prsti večinoma zamaši ventilacijske luknjice v filtru?¶

4.      (a)      Katero alternativno merilno metodo (in metodo preverjanja) je mogoče ali treba uporabiti, če bo Sodišče:¶–        na prvo vprašanje odgovorilo nikalno;

–        na drugo vprašanje odgovorilo pritrdilno;¶

–        na vprašanje 3a in/ali vprašanje 3b odgovorilo pritrdilno?¶

(b)      Če Sodišče ne bo moglo odgovoriti na vprašanje 4a: ali gre, če ne bi bilo na voljo nobene merilne metode, za položaj iz člena 24(3) Direktive [2014/40]?“

Odločitev

1.      Člen 4(1) Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES je treba razlagati tako, da določa, da je treba najvišje vrednosti emisij katrana, nikotina in ogljikovega monoksida iz cigaret, namenjenih dajanju na trg ali proizvedenih v državah članicah, ki so določene v členu 3(1) te direktive, izmeriti z uporabo merilnih metod, ki izhajajo iz standardov ISO 4387, 10315, 8454 in 8243, na katere napotuje navedeni člen 4(1).¶2.      Pri preučitvi prvega vprašanja ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost člena 4(1) Direktive 2014/40 glede na načelo preglednosti, Uredbo Sveta (EU) št. 216/2013 z dne 7. marca 2013 o elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije in člen 297(1) PDEU v povezavi z načelom pravne varnosti.¶3.      Pri preučitvi tretjega vprašanja, točka (a), ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost člena 4(1) Direktive 2014/40 glede na člen 5(3) Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom.¶4.      Pri preučitvi tretjega vprašanja, točka (b), ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost člena 4(1) Direktive 2014/40 glede na člen 114(3) PDEU, Okvirno konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom ter člena 24 in 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.¶5.      Ob predpostavki, da člena 4(1) Direktive 2014/40 ni mogoče uveljavljati zoper posameznike, mora biti metoda, uporabljena za izvajanje člena 3(1) te direktive, glede na znanstveni in tehnični razvoj ali mednarodno sprejete standarde ustrezna za merjenje vrednosti emisij, ki se sprostijo ob predvideni uporabi cigarete, in mora kot osnovo upoštevati visoko raven varovanja zdravja ljudi, zlasti mladih, točnost meritev, doseženih s to metodo, pa morajo preveriti laboratoriji, ki jih odobrijo in nadzorujejo pristojni organi držav članic iz člena 4(2) navedene direktive.

Številka zadeve

C-441/19¶¶

Ime zadeve

Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Retour d’un mineur non accompagné)

Številka ECLI

Sodba¶ECLI:EU:C:2021:9

Datum zadeve

14/01/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Rechtbank Den Haag, zittingsplaats’s-Hertogenbosch (sodišče v Haagu, ki zaseda v ’s-Hertogenboschu, Nizozemska)

Stranke

TQ proti Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; azilna politika; nadzor meje; mladoletnik moral zapustiti ozemlje EU

Ključne besede

TQ – Azilna politika -– Direktiva 2008/115/ES – Skupni standardi in postopki Države članice -  Državljani trtjih držav -  Vračanje -  Nezakonito prebivanje  – Odločba -  Vrnitev mladoletnika brez spremstva – Koristi otroka – Obveznost prepričanja  – Član družine – Skrbnik -  Razlikovanje -  Merilo starosti mladoletnika – Odločba o vrnitvi - Ukrepi odstranitve

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 10 Direktive 2008/115 v povezavi s členoma 4 in 24 Listine, uvodno izjavo 22 in členom 5(a) Direktive 2008/115 ter členom 15 Direktive 2011/95 razlagati tako, da se mora država članica – preden mladoletniku brez spremstva naloži obveznost vrnitve – prepričati, ali v izvorni državi vsekakor načeloma obstaja primeren in dostopen sprejem, ter glede tega opraviti preiskavo?¶

2.      Ali je treba člen 6(1) Direktive 2008/115 v povezavi s členom 21 Listine razlagati tako, da državi članici ni dovoljeno razlikovanje glede na starost pri odobritvi zakonitega prebivanja na njenem ozemlju, kadar se ugotovi, da mladoletniku brez spremstva ni mogoče priznati statusa begunca ali subsidiarne zaščite?¶3.      Ali je treba člen 6(4) Direktive 2008/115 razlagati tako, da je treba, če mladoletnik brez spremstva ne upošteva obveznosti vrnitve in če država članica ne opravi in ne bo opravila konkretnih dejanj za odstranitev, začasno razveljaviti obveznost vrnitve in s tem priznati zakonito prebivanje? Ali je treba člen 8(1) Direktive 2008/115 razlagati tako, da je treba šteti, da je izdaja odločbe o vrnitvi mladoletniku brez spremstva, ne da bi se naknadno opravila dejanja za odstranitev, dokler mladoletnik brez spremstva ne doseže starosti 18 let, v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja in načelom lojalnosti […]?“

Odločitev

1.      Člen 6(1) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v povezavi s členom 5(a) te direktive in členom 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da mora zadevna država članica pred sprejetjem odločbe o vrnitvi mladoletnika brez spremstva opraviti celovito in temeljito presojo položaja tega mladoletnika, ob ustreznem upoštevanju koristi otroka. V tem okviru se mora ta država članica prepričati, da je zadevnemu mladoletniku brez spremstva v državi vrnitve na voljo ustrezen sprejem.¶

2.      Člen 6(1) Direktive 2008/115 v povezavi s členom 5(a) te direktive in ob upoštevanju člena 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da država članica za preveritev obstoja ustreznega sprejema v državi vrnitve ne sme razlikovati med mladoletniki brez spremstva zgolj na podlagi merila njihove starosti.¶

3.      Člen 8(1) Direktive 2008/115 je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica po tem, ko je sprejela odločbo o vrnitvi mladoletnika brez spremstva in se v skladu s členom 10(2) te direktive prepričala, da bo ta mladoletnik vrnjen članu svoje družine, izbranemu skrbniku ali ustreznim sprejemnim centrom v državi vrnitve, ne izvede njegove odstranitve, dokler ta ne dopolni 18 let.

Številka zadeve

C-233/18

Ime zadeve

Haqbin

Številka ECLI

Sodba¶ECLI:EU:C:2019:956

Datum zadeve

12/11/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Arbeidshof te Brussel (delovno sodišče v Bruslju, Belgija)

Stranke

Zubair Haqbin proti Federaal Agentschap voor de opvang van asielzoekers

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; azilna politika; nadzor meje; pravice otroka

Ključne besede

 Hagbin – Prosilci -  Mednarodna zaščita – Direktiva 2013/33/EU –  Huda kršitev pravil  - Hudo nasilno vedenje -  Nastanitveni centri  – Določitev sankcij – Mladoletnik brez spremstva – Omejitev ali ukinitev – Materialni pogoji za sprejem

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 20, od (1) do (3), Direktive [2013/33] razlagati tako, da primere omejitve ali ukinitve materialnih pogojev za sprejem določa izčrpno? Ali pa iz člena 20(4) in (5) [te direktive] izhaja, da se ti materialni pogoji prav tako lahko ukinejo v okviru sankcije za hude kršitve pravil v nastavitvenih centrih in hudo nasilno vedenje?¶

2.      Ali je treba člen 20(5) in (6) [navedene direktive] razlagati tako, da morajo države članice pred izdajo odločbe o omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem ali o sankcijah v okviru teh odločb določiti potrebne ukrepe za zagotovitev pravice do dostojnega življenjskega standarda za obdobje izključitve? Ali pa je mogoče te določbe dopolniti s sistemom, v katerem se po izdaji odločbe o omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem preverja, ali je osebi, na katero se nanaša odločba, zagotovljen dostojen življenjski standard, in po potrebi v tistem trenutku sprejeti ukrepe za odpravo pomanjkljivosti?¶

3.      Ali je treba člen 20, od (4) do (6), [iste direktive] v povezavi s členi 14, 21, 22, 23 in 24 [te direktive] […] ter členi 1, 3, 4 in 24 Listine […] o temeljnih pravicah razlagati tako, da je proti mladoletniku, zlasti mladoletniku brez spremstva, mogoče izreči ukrep ali sankcijo začasne (ali dokončne) izključitve iz pravice do materialnih pogojev za sprejem, ali tako, da ju ni mogoče izreči?“

Odločitev

Člen 20(4) in (5) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v povezavi s členom 1 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da država članica med sankcijami, ki se lahko prosilcu naložijo za hude kršitve pravil v nastanitvenih centrih in za hudo nasilno vedenje, ne sme določiti sankcije, s katero bi se, čeprav začasno, ukinili materialni pogoji za sprejem v smislu člena 2(f) in (g) te direktive, ki se nanašajo na nastanitev, hrano ali obleko, ker bi bila tako temu prosilcu odvzeta možnost zadovoljitve njegovih najosnovnejših potreb. Pri naložitvi drugih sankcij na podlagi navedenega člena 20(4) se morajo v vseh okoliščinah spoštovati pogoji, navedeni v odstavku 5 tega člena, zlasti tisti v zvezi s spoštovanjem načela sorazmernosti in človeškega dostojanstva. Kar zadeva mladoletnika brez spremstva, je treba te sankcije zlasti glede na člen 24 Listine o temeljnih pravicah sprejeti predvsem ob upoštevanju največje koristi otroka.

Številka zadeve

C-129/18

Ime zadeve

SM (Otrok, za katerega velja alžirska ureditev kafala)

Številka ECLI

SodbaECLI:EU:C:2019:248

Datum zadeve

26/03/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva)

Stranke

SM proti Entry Clearance Officer, UK Visa Section¶

Področje

Državljanstvo Unije; prepoved diskriminacije; pravice do vstopa in prebivanja;  ni bilo izdano dovoljenje za vstop na ozemlje Združenega kraljestva kot posvojenemu otroku državljana Evropskega gospodarskega prostora

Ključne besede

SM - Državljanstvo Evropske unije – Državljani Unije -   Družinski člani državljanov -   Prosto gibanje in prebivanje – Direktiva 2004/38/ES –  Pojem ‚potomec v ravni črti‘ – Otrok pod stalnim skrbništvom - Alžirska ureditev kafala –  Drugi družinski člani_ Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Družinsko življenje – Korist otroka“

Vprašanje za predhodno odločanje

1.      Ali je otrok, ki je pod stalnim skrbništvom državljana ali državljanov Unije v skladu s kafalo ali drugo enakovredno ureditvijo, določeno z zakonodajo otrokove izvorne države, ‚potomec v ravni črti‘ v smislu člena 2, točka 2(c), Direktive 2004/38?¶

2.      Ali se druge določbe te direktive, zlasti člena 27 in 35, lahko razlagajo tako, da se takim otrokom vstop na ozemlje zavrne, kadar so žrtve izkoriščanja, zlorabe ali trgovine z ljudmi ali so v nevarnosti, da to postanejo?¶

3.      Ali ima država članica, preden prizna otroka, ki ni krvni potomec [državljana Unije], za potomca v ravni črti na podlagi navedenega člena 2, točka 2(c), pravico preučiti, ali je bil postopek za postavitev otroka pod skrbništvo ali v varstvo tega [državljana Unije] takšen, da so bile v njem dovolj upoštevane otrokove koristi?

Odločitev

Pojem „potomec v ravni črti“ državljana Unije iz člena 2, točka 2(c), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC je treba razlagati tako, da ne zajema otroka, ki je bil postavljen pod stalno skrbništvo državljana Unije na podlagi alžirske ureditve kafala, ker s to postavitvijo med njima ne nastane razmerje med starši in otroki.¶

Vendar pa morajo pristojni nacionalni organi olajšati vstop in prebivanje takega otroka kot drugega družinskega člana državljana Unije v skladu s členom 3(2)(a) te direktive v povezavi s členom 7 in členom 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tako da opravijo uravnoteženo in razumno presojo vseh okoliščin, ki so upoštevne in aktualne za posamezno zadevo, pri čemer morajo upoštevati vse upoštevne interese in zlasti koristi zadevnega otroka. Če se na podlagi te presoje ugotovi, da se od otroka in njegovega skrbnika, ki je državljan Unije, pričakuje, da bosta živela dejansko družinsko življenje in da je ta otrok odvisen od svojega skrbnika, potem iz zahtev, ki izhajajo iz temeljne pravice do spoštovanja družinskega življenja v povezavi z obveznostjo upoštevanja koristi otroka, načeloma izhaja, da je treba navedenemu otroku podeliti pravico do vstopa in prebivanja, da bi se mu omogočilo življenje z njegovim skrbnikom v državi članici gostiteljici, iz katere je ta skrbnik.

Številka zadeve

C-221/17

Ime zadeve

Tjebbes in drugi

Številka ECLI

SodbaECLI:EU:C:2019:189

Datum zadeve

12/03/2019

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

 Raad van State (državni svet, Nizozemska)

Stranke

M. G. Tjebbes in drugi proti Minister van Buitenlandse Zaken

Področje

Državljanstvo Unije; prepoved diskriminacije; izguba državljanstva;  neo-bravnava prošenj za pridobitev nacionalnega potnega lista

Ključne besede

Tiebbes - Državljanstvo Unije – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Državljanstvo države članice in Unije -  Tretja država  – Izguba državljanstva – Posledice – Sorazmernost

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali je treba člena 20 in 21 PDEU med drugim ob upoštevanju člena 7 [Listine] razlagati tako, da zato, ker ni predvideno, da je treba v posameznem primeru opraviti presojo glede na načelo sorazmernosti – kar zadeva posledice izgube državljanstva za položaj zadevne osebe z vidika prava Unije – nasprotujeta zakonskim določbam, kakršne so tiste v sporu o glavni stvari, ki določajo, da:

a)      polnoletna oseba, ki ima hkrati državljanstvo tretje države, državljanstvo države članice in s tem državljanstvo Unije izgubi po samem pravu, ker je imela običajno prebivališče neprekinjeno deset let v tujini in zunaj [Unije], čeprav obstajajo možnosti, da se ta desetletni rok pretrga?¶

b)      mladoletna oseba na podlagi izgube državljanstva enega od staršev v smislu navedb pod točko (a) pod nekaterimi pogoji po samem pravu izgubi državljanstvo države članice in s tem državljanstvo Unije?“

Odločitev

Člen 20 PDEU v povezavi s členoma 7 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje zakonodaji države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki pod nekaterimi pogoji določa izgubo državljanstva te države članice po samem pravu, kar za osebe, ki nimajo hkrati državljanstva druge države članice, pomeni izgubo statusa državljana Evropske unije in z njim povezanih pravic, če je pristojnim nacionalnim organom, po potrebi vključno z nacionalnimi sodišči, omogočeno, da ob tem preizkusijo posledice te izgube državljanstva in zadevnim osebam po potrebi omogočijo pridobitev državljanstva ex tunc, kadar te osebe zaprosijo za potno listino ali vsak drug dokument, ki dokazuje njihovo državljanstvo. V okviru tega preizkusa morajo ti organi in ta sodišča preveriti, ali je z izgubo državljanstva zadevne države članice, ki ima za posledico izgubo statusa državljana Unije, spoštovano načelo sorazmernosti, kar zadeva posledice, ki jih ima ta izguba za položaj vsake zadevne osebe in za položaj njenih morebitnih družinskih članov glede na pravo Unije.

Številka zadeve

C-356/11

Ime zadeve

O. in S.

Številka ECLI

SodbaECLI:EU:C:2012:776

Datum zadeve

06/12/2012

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Korkein hallinto-oikeus (Finska)

Stranke

O. in S. proti Maahanmuuttovirasto in Maahanmuuttovirasto proti L.

Področje

Državljanstvo Unije;¶politika priseljevanja, pravice do vstopa in prebivanja -¶Območje svobode, varnosti in pravice: azilna politika; zavrnitve prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve družine

Ključne besede

O. in S. - Državljanstvo Unije –PDEU – Direktiva 2003/86/ES –Združitev družine – Pravica do prebivanja -  Mladoletni državljani Unije – Prebivanje z materjo –  Državljani tretje države -  Pravica mater – Varstvo in vzgoja - Preoblikovanje družin - Ponovna poroka mater -  Rojstvo otroka -  Prošnja -  Združitev družine -  Zavrnitev pravice do prebivanja -   Nezadostna sredstva –Spoštovanje družinskega življenja –  Koristi otrok

Vprašanje za predhodno odločanje

Združeni zadevi: C-356/11¶

„1.      Ali je v nasprotju s členom 20 PDEU, da se državljanu tretje države zavrne dovoljenje za prebivanje, ker nima sredstev za preživljanje, če je družinski položaj tak, da ima njegov zakonec pravico do varstva in vzgoje otroka, ki ima državljanstvo Unije, državljan tretje države pa ni niti eden od staršev tega otroka niti nima skrbništva nad njim?¶

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba učinek člena 20 PDEU presoditi drugače, če državljan tretje države, ki nima dovoljenja za prebivanje, njegov zakonec in otrok, glede katerega ima njegov zakonec pravico do varstva in vzgoje in ki ima državljanstvo Unije, živijo skupaj?“¶          

In C-357/11¶            

„1.      Ali je v nasprotju s členom 20 PDEU, da se državljanu tretje države zavrne dovoljenje za prebivanje, ker nima sredstev za preživljanje, če je družinski položaj tak, da ima njegov zakonec pravico do varstva in vzgoje otroka, ki ima državljanstvo Unije, državljan tretje države pa ni niti eden od staršev tega otroka niti nima skrbništva nad njim, poleg tega pa ne živi z zakoncem ali s tem otrokom?¶

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba učinek člena 20 PDEU presoditi drugače, če imata državljan tretje države, ki nima dovoljenja za prebivanje in ne živi na Finskem, in njegov zakonec otroka, ki je državljan tretje države in ki prebiva na Finskem, pravico do njegovega varstva in vzgoje pa imata oče in mati?“

Odločitev

Člen 20 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica zavrne izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve družine državljanu tretje države, če ta želi prebivati z ženo – ki je prav tako državljanka tretje države, a zakonito prebiva v tej državi članici in je mati otroka iz prvega zakona, ki je državljan Unije – in z njunim skupnim otrokom, ki je tudi državljan tretje države, če ta zavrnitev ne privede do preprečitve dejanskega uživanja bistvene vsebine pravic, podeljenih zaradi statusa državljana Unije, kar mora preveriti predložitveno sodišče.¶

Za prošnje za dovoljenje za prebivanje na podlagi združitve družine, kakršni sta ti iz postopka v glavni stvari, velja Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine. Njen člen 7(1)(c) je treba razlagati tako, da čeprav imajo države članice možnost zahtevati dokaz, da sponzor prejema stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegovih družinskih članov, je treba to možnost izvajati ob upoštevanju členov 7 in 24(2) in (3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki državam članicam nalagata, da morajo prošnje za združitev družine razlagati v korist zadevnih otrok in hkrati ob skrbi za spodbujanje družinskega življenja, pa tudi tako, da ne posegajo v cilj te direktive in v njen polni učinek. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali sta bili odločbi o zavrnitvi dovoljenja za prebivanje v glavni stvari sprejeti ob upoštevanju teh zahtev.

Številka zadeve

C-491/10 PPU

Ime zadeve

Aguirre Zarraga

Številka ECLI

SodbaECLI:EU:C:2010:828

Datum zadeve

22/12/2010

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Oberlandesgericht Celle (Nemčija)

Stranke

Joseba Andoni Aguirre Zarraga proti Simone Pelz

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah; sodna pristojnost in izvrševanje odločb - področji zakonskih sporov in sporov v zvezi s starševsko odgovornostjo¶

Ključne besede

Zarraga - Uredba (ES) št. 2201/2003 – Pristojnost -   Priznavanje in  izvrševanje – Sodne odločbe – Zakonski spori – Starševska odgovornost -– Varstvo in vzgoja – Ugrabitev otroka –  Odreditev vrnitve otroka -  Špansko sodišče – Pristojnost zaprošenega  sodišča - Zavrnitev izvršitve – Huda kršitev otrokovih pravic

Vprašanje za predhodno odločanje

»1.      Ali ima sodišče države članice izvršitve v primerih posebej hudih kršitev temeljnih pravic v odločbi države članice izvora, ki naj bi se izvršila, pri razlagi člena 42 Uredbe [št. 2201/2003], skladni z Listino o temeljnih pravicah, izjemoma lastno pristojnost za preizkus?

2.      Ali mora sodišče države članice izvršitve odločbo sodišča države članice izvora izvršiti kljub temu, da je iz spisa razvidno, da potrdilo, ki ga je v skladu s členom 42 Uredbe [št. 2201/2003] izdalo sodišče države članice izvora, vsebuje očitno netočne navedbe?“

Odločitev

Pristojno sodišče države članice izvršitve v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne sme nasprotovati izvršitvi odločbe o vrnitvi nezakonito premeščenega otroka, o kateri je bilo izdano potrdilo, z obrazložitvijo, da je sodišče države članice izvora, ki je izdalo to odločbo, kršilo člen 42 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, razlagan v skladu s členom 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj presoja obstoja take kršitve spada izključno v pristojnost sodišč države članice izvora.