20. člen Listine: Enakost pred zakonom

Številka zadeve

C-262/20

Ime zadeve

Glavna direktsia „Pozharna bezopasnost i zashtita na naselenieto“

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2022:117

Datum zadeve

24/02/2022

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Rayonen sad Lukovit (okrožno sodišče v Lukovitu, Bolgarija) 

Stranke

VB proti Glavna direktsia „Pozharna bezopasnost i zashtita na naselenieto“ kam Ministerstvo na vatreshnite raboti

Področje

Zaposlovanje in socialna politika; varovanje zdravja in varnosti delavcev delovni pogoij; obračun in plačilo opravljenih ur nočnega dela

Ključne besede

VB - Socialna politika – Organizacija delovnega časa – Delovni pogoji -  Direktiva 2003/88/ES – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravični delovni pogoji -  Skrajšanje  - Običajno trajanja nočnega dela  -  Primerjava – Običajno trajanje dnevnega dela – Delavci -  Javni in zasebni sektor - Enako obravnavanje

Vprašanje za predhodno odločanje

1.      Ali iz zahteve po učinkovitem varstvu iz člena 12(a) Direktive 2003/88 izhaja, da mora biti običajno trajanje nočnega dela policistov in gasilcev krajše od določenega običajnega trajanja dnevnega dela?
2.      Ali iz načela enakega obravnavanja iz členov 20 in 31 [Listine] izhaja, da mora sedemurno običajno trajanje nočnega dela, ki je v nacionalni zakonodaji določeno za delavce v zasebnem sektorju, veljati tudi za zaposlene v javnem sektorju, vključno s policisti in gasilci?
3.      Ali je mogoče cilj, ki je določen v uvodni izjavi 8 Direktive 2003/88, da je treba omejiti trajanje nočnega dela, učinkovito doseči samo, če nacionalna zakonodaja tudi za zaposlene v javnem sektorju izrecno določa običajno trajanje nočnega dela?“

Odločitev

1.      Člen 8 in člen 12(а) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da ne nalagata sprejetja nacionalne zakonodaje, ki bi določala, da je običajno trajanje nočnega dela za delavce v javnem sektorju, kot so policisti in gasilci, krajše od običajnega trajanja dnevnega dela, določenega za te delavce. Taki delavci morajo vsekakor biti upravičeni do drugih zaščitnih ukrepov v zvezi z delovnim časom, plačilom, nadomestili ali podobnimi ugodnostmi, s katerimi je mogoče izravnati posebno obremenitev, ki jo pomeni nočno delo, ki ga opravljajo.
2.      Člena 20 in 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da sedemurno običajno trajanje nočnega dela, ki je v zakonodaji države članice določeno za delavce v zasebnem sektorju, ne velja za delavce v javnem sektorju, vključno s policisti in gasilci, če tako različno obravnavanje temelji na objektivnem in razumnem merilu, torej če je povezano s pravno dopustnim ciljem, ki se želi doseči z navedeno zakonodajo, in če je to različno obravnavanje sorazmerno s tem ciljem.

Številka zadeve

C-930/19

Ime zadeve

Država Belgija (Droit de séjour en cas de violence domestique)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:657

Datum zadeve

02/09/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Conseil du contentieux des étrangers (upravno sodišče za spore v zvezi s tujci, Belgija)

Stranke

X proti État belge

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; azilna politika; nadzor meje
Prepoved diskriminacije in državljanstvo unije; ohranitev   pravice do prebivanja na belgijskem ozemlju

Ključne besede

X – Belgija - Pravica do prebivanja – Državljani Unije -  Državljani tretjih držav - Družinski člani  – Poroka -  Pravica do prebivanja – Žrtev nasilja – Razveza zakonske zveze -     Obstoj zadostnih sredstev – Neobstoj  obveznosti v Direktivi 2003/86/ES – Veljavnost – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Enako obravnavanje – Različno obravnavanje – Združevalec družine -    Neobstoj primerljivosti položajev

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali člen 13(2) [Direktive 2004/38] pomeni kršitev členov 20 in 21 [Listine], ker določa, da posledica razveze, razveljavitve zakonske zveze državljana Unije ali prenehanja njegovega/njenega registriranega partnerstva ni izguba pravice do prebivanja družinskih članov državljana Unije, ki niso državljani države članice – zlasti kadar to upravičujejo posebno težke okoliščine, na primer dejstvo, da je bila oseba žrtev družinskega nasilja v času, ko sta zakonska zveza ali registrirano partnerstvo še trajala – vendar izključno pod pogojem, da zadevne osebe dokažejo, da so delavci ali samozaposlene osebe ali da imajo dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane, da med svojim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, in da imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v državi članici gostiteljici ali da so člani družine, že ustvarjene v državi članici gostiteljici, osebe, ki izpolnjuje te zahteve, medtem ko člen 15(3) [Direktive 2003/86], ki določa enako možnost ohranitve pravice do prebivanja, za to ohranitev ne določa zadnjenavedenega pogoja?“

Odločitev

Pri preučitvi vprašanja za predhodno odločanje, ki ga je zastavilo predložitveno sodišče, ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost člena 13(2) Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC glede na člen 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Številka zadeve

C-570/19

Ime zadeve

Irish Ferries

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:664

Datum zadeve

02/09/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

High Court (višje sodišče, Irska)

Stranke

Irish Ferries Ltd proti National Transport Authority

Področje

Promet; pravice potnikov med potovanjem; plačilo nadomestila potnikom, na katere se je nanašala odpoved prevozov med Dublinom (Irska) in Cherbourgom (Francija).

Ključne besede

Irisf Ferries - Pomorski promet – Pravice potnikov -   Potovanje  - Morje -  Celinske plovne poti – Uredba (EU) št. 1177/2010 – Odpoved potniških storitev – Zamuda - Dobava ladje prevozniku – Odpovedni rok – Posledice – Pravica preusmeritve potovanja – Pravila za izvajanje – Povrnitev dodatnih stroškov – Pravica do nadomestila – Izračun – Pojem cene vozovnice – Uredba št. 1177/2010 – Pristojnost – Pojem pritožbe – Presoja veljavnosti – Listina EU o temeljnih pravicah – Načelo sorazmernosti -  Načelo pravne varnosti – Načelo enakega obravnavanja

Vprašanje za predhodno odločanje

„[…]
1.      Ali se Uredba [št. 1177/2010] (zlasti člena 18 in/ali 19) uporablja v okoliščinah, v katerih so potniki opravili rezervacije in sklenili prevozne pogodbe ter v katerih so potniške storitve odpovedane najmanj sedem tednov pred načrtovanim odhodom, ker je pri dobavi novega plovila trajektnemu prevozniku prišlo do zamude? Ali je v zvezi s tem za uporabo [te] uredbe upoštevno kaj (ali vse) od navedenega:
(a)      dobava je na koncu zamujala 200 dni;
(b)      trajektni prevoznik je moral odpovedati celotno plovno sezono;
(c)      ni bilo mogoče pridobiti primernega nadomestnega plovila;
(d)      trajektni prevoznik je več kot 20.000 potnikov preusmeril na različne trajektne prevoze ali jim povrnil ceno prevoza;
(e)      trajektni prevozi so se nanašali na novovzpostavljeno linijo trajektnega prevoznika, na liniji pa ni bilo podobne nadomestne storitve?
[…]

Odločitev

1.      Uredbo (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 je treba razlagati tako, da se uporablja, kadar prevoznik potniško storitev odpove tako, da spoštuje večtedenski odpovedni rok pred prvotno predvidenim odhodom, ker je pri dobavi ladje, ki bi morala zagotoviti to storitev, prišlo do zamude in te ladje ni bilo mogoče nadomestiti.
2.      Člen 18 Uredbe št. 1177/2010 je treba razlagati tako, da mora prevoznik, kadar je potniška storitev odpovedana in ne obstaja nobena nadomestna storitev na isti liniji, potniku na podlagi njegove pravice do preusmeritve potovanja v namembni kraj pod primerljivimi pogoji in ob prvi priložnosti, predvideni v tej določbi, ponuditi nadomestno prevozno storitev, ki poteka po drugi poti kot odpovedana storitev, ali storitev pomorskega prevoza, kombinirano z drugimi načini prevoza, kot sta cestni in železniški prevoz, ter mora povrniti morebitne dodatne stroške, ki so potniku nastali zaradi preusmeritve potovanja v namembni kraj.
3.      Člena 18 in 19 Uredbe št. 1177/2010 je treba razlagati tako, da ima potnik, kadar prevoznik odpove potniško storitev, tako da spoštuje večtedenski odpovedni rok pred prvotno predvidenim odhodom, pravico do nadomestila na podlagi člena 19 te uredbe, kadar se v skladu s členom 18 navedene uredbe odloči za preusmeritev potovanja ob prvi priložnosti ali za prestavitev potovanja na poznejši datum in na prvotno predvideni namembni kraj pride z zamudo, ki dosega pragove, določene v členu 19 iste uredbe. Kadar pa se potnik odloči, da bo zahteval vračilo cene vozovnice, take pravice do nadomestila na podlagi tega člena nima.
4.      Člen 19 Uredbe št. 1177/2010 je treba razlagati tako, da pojem „cena vozovnice“ iz tega člena zajema stroške dodatnih izbirnih storitev, ki jih izbere potnik, kot so rezervacija kabine oziroma kletke za živali ali dostop do salonov prvega razreda.
5.      Člen 20(4) Uredbe št. 1177/2010 je treba razlagati tako, da zamuda pri dobavi ladje za prevoz potnikov, ki je povzročila odpoved vseh prevozov, ki bi jih ta ladja morala opraviti na novi pomorski liniji, ne spada v okvir pojma „izredne razmere“ v smislu te določbe.
6.      Člen 24 Uredbe št. 1177/2010 je treba razlagati tako, da potniku, ki zahteva nadomestilo na podlagi člena 19 te uredbe, ne nalaga, da zahtevo vloži v obliki pritožbe pri prevozniku v dveh mesecih od dneva, ko je bila storitev prevoza opravljena ali bi morala biti opravljena.
7.      Člen 25 Uredbe št. 1177/2010 je treba razlagati tako, da v pristojnost nacionalnega organa, pristojnega za izvrševanje te uredbe, ki ga je določila država članica, ne spada le potniška storitev, ki se opravi iz pristanišča, ki je na ozemlju te države članice, ampak tudi potniška storitev, ki se opravi iz pristanišča na ozemlju druge države članice v pristanišče, ki je na ozemlju prve države članice, kadar navedena potniška storitev spada v okvir povratnega potovanja, ki je bilo v celoti odpovedano.
8.      Pri preučitvi desetega vprašanja ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost členov 18 in 19 Uredbe št. 1177/2010.

Številka zadeve

C-555/19

Ime zadeve

Fussl Modestraße Mayr

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2021:89

Datum zadeve

03/02/2021

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Landgericht Stuttgart (deželno sodišče v Stuttgartu, Nemčija) 

Stranke

Fussl Modestraße Mayr GmbH proti SevenOne Media GmbH in drugim

Področje

Prosti pretok oseb in storitev; svoboda opravljanja storitev; opravljanje avdiovizualnih medijskih storitev ; enakost pred zakonom televizijsko oglaševanje samo na deželni ravni

Ključne besede

Fussl – Izvajanje -  Avdiovizualne medijske storitve – Svoboda opravljanja storitev – Enako obravnavanje –  PDEU- Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Avdiovizualno komercialno sporočilo – Nacionalna ureditev -  Izdajatelji  televizijskega programa – Oddajanje programov na nacionalnem ozemlju -  Prepoved vključitve oglasov - Omejeno oddajanje na deželni ravni – Enakost pred zakonom

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba […] člen 4(1) Direktive 2010/13 […] načelo enakega obravnavanja, ki ga določa pravo Unije, in […] pravila na podlagi člena 56 PDEU o svobodi opravljanja storitev razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki prepoveduje regionalno predvajanje oglasov na televizijskih programih, ki so odobreni za celotno ozemlje države članice?
2.      Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, če nacionalno pravo dopušča zakonske ureditve, v skladu s katerimi je mogoče na podlagi zakona dopustiti regionalno predvajanje oglasov, ki je v tem primeru dopustno na podlagi dodatno potrebnega upravnega dovoljenja?
3.      Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, če se možnosti dopustitve regionalnega oglaševanja, opisane v drugem vprašanju, dejansko ne uporabljajo in je regionalno oglaševanje zato stalno prepovedano?
4.      Ali je treba člen 11 Listine […] ob upoštevanju člena 10 [EKČP] ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti načelo raznolikosti virov informacij, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je opisana v prvem, drugem in tretjem vprašanju?“

Odločitev

Člen 4(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) in člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki izdajateljem televizijskega programa prepoveduje, da v svoje programe, ki se oddajajo na celotnem nacionalnem ozemlju, vključijo televizijske oglase, katerih oddajanje je omejeno na deželno raven.
Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje taki nacionalni ureditvi, če je primerna za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja varstva pluralizma medijev na regionalni in lokalni ravni in ne presega tega, kar je nujno za dosego tega cilja, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Člen 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje takšni nacionalni ureditvi, če ta ne povzroči neenakega obravnavanja nacionalnih izdajateljev televizijskih programov in ponudnikov spletnega oglaševanja glede razširjanja oglasov na regionalni ravni, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

Številka zadeve

C-223/19

Ime zadeve

YS (Poklicne pokojnine vodstvenega osebja)

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2020:753

Datum zadeve

24/09/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Landesgericht Wiener Neustadt (deželno sodišče v Wiener Neustadtu, Avstrija)

Stranke

YS proti NK AG

Področje

Zaposlovanje in socialna politika; enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu; odtegnitev zneska od poklicne pokojnine, ki jo je in odpr. pogodbeno dogovorjene valorizacije te pokojnine za leto 2018

Ključne besede

YS - Zaposlovanje in delo – Direktiva 2007/78 ES – Direktiva 2006/54/ES -  Enako obravnavanje  – Področje uporabe – Prepoved posredne diskriminacije  - Spol ali starost - Utemeljitve – Pokojnine - Nacionalna zakonodaja -  Odtegljaj od pokojnin – Večinski delež države – Neposredno izplačilo prejemnikom -   Odprava valorizacije  pokojnin –  Diskriminacija na podlagi premoženja – Poseg v pogodbeno svobodo – Kršitev lastninske pravice –  Učinkovito pravno sredstvo

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali so s področjem uporabe Direktive 79/7 in/ali Direktive 2006/54 zajeti predpisi države članice, če ti povzročijo, da mora nekdanji delodajalec pri izplačilu poklicnih pokojnin odtegovati denarne zneske precej večjega števila upravičencev kot pa upravičenk do poklicne pokojnine in jih lahko poljubno uporabi, in ali taka ureditev pomeni diskriminacijo v smislu teh direktiv?
2.      Ali so s področjem uporabe Direktive 2000/78 zajeti predpisi države članice, ki pomenijo diskriminacijo zaradi starosti, ker finančno bremenijo izključno stare osebe z zasebnopravno pravico do izplačila poklicne pokojnine, ki je bila dogovorjena v obliki ‚neposrednih vnaprej določenih prejemkov‘, mlajših in mladih oseb, ki so sklenile pogodbe o poklicnih pokojninah, pa finančno ne bodo bremenili?
3.      Ali se za poklicne pokojnine uporabljajo določbe Listine, zlasti prepovedi diskriminacije iz njenih členov 20 in 21, tudi če predpisi države članice ne zajemajo diskriminacij, kot so prepovedane na podlagi direktiv 79/7, 2000/78 in 2006/54?
4.      Ali je treba člen 20 in naslednje Listine razlagati tako, da nasprotujejo predpisom države članice, s katerimi se izvaja pravo Unije v smislu člena 51 Listine in ki pomenijo diskriminacijo oseb z zasebnopravno pravico do poklicne pokojnine zaradi spola, starosti, premoženja ali drugih razlogov, kot na primer zaradi sedanje lastniške strukture njihovega nekdanjega delodajalca, v razmerju do drugih oseb s pravico do poklicne pokojnine in ali Listina prepoveduje take diskriminacije?
5.      Ali nacionalni predpisi, ki samo majhni skupini oseb s pogodbenimi pravicami do poklicne pokojnine v obliki ‚neposrednih vnaprej določenih prejemkov‘ nalagajo finančne obveznosti do nekdanjih delodajalcev, če se nanašajo samo na osebe z višjimi poklicnimi pokojninami, pomenijo diskriminacijo tudi zaradi premoženja v smislu člena 21 Listine?
6.      Ali je treba člen 17 Listine razlagati tako, da nasprotuje predpisom države članice, ki določajo razlastitveni poseg, ki se neposredno na podlagi zakona in brez odškodnine izvede v pogodbo o poklicni pokojnini v obliki ‚neposrednih vnaprej določenih prejemkov‘, ki sta jo sklenila dva zasebnopravna subjekta, in sicer v škodo nekdanjega delavca podjetja, ki je poskrbelo, da se poklicna pokojnina plačuje, in ni v ekonomskih težavah?
7.      Ali obveznost, ki se z zakonom naloži nekdanjemu delodajalcu osebe s pravico do poklicne pokojnine, da ne izplača delov dogovorjenega plačila (dogovorjene poklicne pokojnine), kot kršitev pogodbene svobode pomeni poseg v lastninsko pravico delodajalca?
8.      Ali je treba člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje predpisom države članice, ki razlaščajo neposredno na podlagi zakona in ne določajo druge možnosti za izpodbijanje razlastitve, kot je vložitev tožbe za plačilo odškodnine in vračilo razlaščenega denarnega zneska proti osebi, v korist katere je bila izvedena razlastitev (nekdanjega delodajalca in dolžnika po pokojninski pogodbi)?“

Odločitev

1.      Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu je treba razlagati tako, da določbe prava države članice, na podlagi katerih, prvič, mora delodajalec del zneska poklicne pokojnine, za katerega se je navedeni delodajalec s pogodbo zavezal, da ga bo izplačeval neposredno svojemu nekdanjemu delavcu, odtegniti pri viru ter drugič, na podlagi katerih pogodbeno dogovorjena valorizacija zneska tega prejemka ni veljavna, spadajo na njuno področje uporabe.
2.      Člen 5(c) in člen 7(a)(iii) Direktive 2006/54 je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta ureditvi države članice, v skladu s katero so prejemniki pokojnine, za katero se je podjetje, ki ga nadzira država, s pogodbo zavezalo, da jim jo bo izplačevalo neposredno, in ki presega nekatere pragove, določene v tej ureditvi, prikrajšani, prvič, za znesek, odtegnjen od dela te pokojnine, ki presega enega od teh pragov, in drugič, za pogodbeno dogovorjeno valorizacijo navedene pokojnine, tudi če je odstotek nekdanjih delavcev, na višino poklicne pokojnine katerih je vplivala navedena ureditev, znatno višji med nekdanjimi delavci, ki spadajo na področje uporabe te ureditve, kot med nekdanjimi delavkami, ki spadajo na njeno področje uporabe, pod pogojem, da so te posledice utemeljene z objektivnimi dejavniki, ki niso povezani z nobeno diskriminacijo na podlagi spola, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
3.      Člen 2(1) in (2)(b) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, v skladu s katero so prejemniki pokojnine, za katero se je podjetje, ki ga nadzira država, s pogodbo zavezalo, da jim jo bo izplačevalo neposredno, in ki presega nekatere pragove, določene v tej ureditvi, prikrajšani, prvič, za znesek, odtegnjen od dela te pokojnine, ki presega enega od teh pragov, in drugič, za pogodbeno dogovorjeno valorizacijo navedene pokojnine, zgolj iz razloga, da ta ureditev vpliva samo na prejemnike, starejše od določene starosti.
4.      Člene 16, 17, 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo ureditvi države članice, v skladu s katero so prejemniki pokojnine, za katero se je podjetje, ki ga nadzira država, s pogodbo zavezalo, da jim jo bo izplačevalo neposredno, in ki presega nekatere pragove, določene v tej ureditvi, prikrajšani, prvič, za znesek, odtegnjen od dela te pokojnine, ki presega enega od teh pragov, in drugič, za pogodbeno dogovorjeno valorizacijo navedene pokojnine.
5.      Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica v svojem pravnem redu ne določi samostojnega pravnega sredstva, namenjenega primarno preizkusu skladnosti nacionalnih določb za izvajanje prava Unije s pravom Unije, pod pogojem, da je mogoče tak preizkus opraviti posredno.

Številka zadeve

C-113/19

Ime zadeve

Luxaviation

Številka ECLI

SklepECLI:EU:C:2020:228

Datum zadeve

26/03/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Cour administrative (višje upravno sodišče, Luksemburg)

Stranke

Luxaviation SA proti Ministre de l'Environnement

Področje

Okolje; onesnaževanje; enakost pred zakonom; predaja  pravic do emisije CO2 za leto 2015

Ključne besede

Luxaviation - Okolje –  Emisije toplogrednih plinov - Trgovanje s pravicami -  Direktiva 2003/87/ES – Kazen -  Presežne emisije – Neobstoj razloga – Oprostitev obveznosti - Višja sila - Višina kazni – Sorazmernost – Listina EU o temeljnih pravicah –Varstvo legitimnih pričakovanj

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 12(3) Direktive 2003/87/ES, ki določa, da morajo države članice zagotoviti, da njihovi upravljavci predajo svoje pravice, razlagati v povezavi s členom 41 [Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)], ki določa načelo dobrega upravljanja, in sicer tako, da je pristojnemu nacionalnemu organu naložena obveznost izvajanja posamičnega spremljanja obveznosti predaje pred skrajnim rokom, to je 30. aprilom zadevnega leta, če je ta uprava pristojna za nadzor nad majhnim številom gospodarskih subjektov, v obravnavani zadevi 25 upravljavci na nacionalni ravni?
2.      (a)      Ali je treba nedokončani postopek predaje pravic, kakršen je ta iz obravnavane zadeve, ko se je upravljavec zanašal na prejem elektronskega potrdila, s katerim je bilo potrjeno dokončanje postopka prenosa, razlagati tako, da je lahko pri dobrovernem upravljavcu razumno ustvaril legitimna pričakovanja, zaradi katerih je ta verjel, da je dokončal postopek predaje iz člena 6(2)(e) Direktive [2003/87]?
(b)      Ob upoštevanju odgovora na drugo vprašanje: ali je mogoče legitimnost teh pričakovanj dobrovernega upravljavca šteti za bolj dokazano, če je nacionalna uprava v predhodnem obdobju predaje na svojo pobudo navezala stik z njim, da ga je nekaj dni pred iztekom rokov iz člena 6(2)(e) Direktive [2003/87] opozorila, da postopek predaje pravic še ni dokončan, in je zato lahko razumno predpostavil – ker ista uprava naslednje leto ni neposredno navezala stika z njim – da je izpolnil obveznosti predaje za tekoče leto?
(c)      Ob upoštevanju odgovora na predhodni vprašanji ne glede na to, ali se analizirata ločeno ali skupaj: ali je mogoče načelo varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da pomeni primer višje sile, zaradi katere bi bilo mogoče dobrovernega upravljavca delno ali v celoti oprostiti plačila sankcije, določene s členom 16(3) Direktive [2003/87]?
3.      (a)      Ali člen 49(3) Listine, ki določa načelo sorazmernosti, nasprotuje naložitvi pavšalne kazni za nepredajo pravic do emisije, določene s členom 16(3) Direktiva [2003/87], če ta določba ne omogoča naložitve sankcije, sorazmerne s kršitvijo upravljavca?
(b)      V primeru nikalnega odgovora na predhodno vprašanje: ali je treba načelo enakosti, določeno s členom 20 Listine, [ter] splošni načeli dobre vere in fraus omnia corrumpit razlagati tako, da glede pavšalne sankcije, ki jo je treba izreči na podlagi člena 16(3) Direktive 2003/87, ob kateri se samodejno izvede še objava, določena s členom 20(7) [zakona z dne 23. decembra 2004], nasprotujejo temu, da se dobroverni gospodarski subjekt, ki mu je mogoče očitati le malomarnost in ki je poleg tega verjel, da je na določeni datum izteka roka, to je 30. aprila ustreznega leta, izpolnil svoje obveznosti predaje pravic do emisije, obravnava enako kot upravljavec, ki je ravnal goljufivo?
(c)      V primeru nikalnega odgovora na predhodno vprašanje: ali se uporaba pavšalne sankcije, ki je razen v primerih višje sile ni mogoče spremeniti, [in] samodejna sankcija objave skladata s členom 47 Listine, ki zagotavlja obstoj učinkovitega pravnega sredstva?
(d)      V primeru nikalnega odgovora na predhodno vprašanje: ali potrditev nespremenljive denarne kazni, ki izhaja iz tako izražene volje evropskega zakonodajalca, [in] samodejna sankcija objave, ne da bi se – razen v ozko določenih primerih višje sile – pri tem upoštevalo načelo sorazmernosti, ne pomenita uklonitve nacionalnega sodišča domnevni volji evropskega zakonodajalca in neupravičenega neobstoja sodnega nadzora z vidika členov 47 in 49(3) Listine?
(e)      Ob upoštevanju odgovora na predhodno vprašanje: ali neobstoj sodnega nadzora od nacionalnega sodišča glede pavšalne sankcije, določene s členom 16(3) Direktive 2003/87/ES, [in] samodejno sankcijo objave, določeno s členom 20(7) [zakona z dne 23. decembra 2004], ne pomeni prekinitve večinoma uspešnega dialoga med Sodiščem in nacionalnimi vrhovnimi sodišči pod vplivom vnaprej določene rešitve, ki jo je potrdilo Sodišče – razen v ozko določenih primerih višje sile – kar bi bilo enako nezmožnosti nacionalnega vrhovnega sodišča za učinkovit dialog, ki mu, potem ko je v obravnavani zadevi višja sila izključena, preostane le še potrditev sankcije?
4.      Ob upoštevanju odgovorov na predhodna vprašanja: ali je mogoče pojem višje sile razlagati tako, da se z njim upoštevajo bistveno otežene okoliščine dobrovernega upravljavca, če plačilo pavšalne sankcije iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES [in] samodejna sankcija objave, določena s členom 20(7) [zakona z dne 23. decembra 2004], pomenita precejšnje finančno tveganje in izgubo zaupanja, kar bi lahko privedlo do odpuščanja zaposlenih in celo njegovega stečaja?“

Odločitev

1.      Člene 20, 47 in 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da nacionalno sodišče ne more spremeniti pavšalne kazni iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009.
2.      Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da se ne uporablja za položaj, v katerem se ugotavlja, ali imajo države članice obveznost, in ne zgolj možnost, da uvedejo mehanizme obvestil, opozoril in predčasnih predaj, ki omogočajo dobrovernim upravljavcem, da so dobro obveščeni o svoji obveznosti predaje in se tako izognejo nevarnosti kazni na podlagi člena 16(3) Direktive 2003/87, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29.
3.      Načelo varstva legitimnih pričakovanj je treba razlagati tako, da ne nasprotuje naložitvi kazni iz člena 16(3) Direktive 2003/87, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29, v položaju, v katerem pristojni organi upravljavca pred iztekom roka za predajo niso opozorili na iztek tega roka, čeprav so to storili v predhodnem letu, ne da bi bili k temu zavezani.
4.      Predložitveno sodišče mora presoditi, ali se pojem „višja sila“ v smislu točke 31 sodbe z dne 17. oktobra 2013, Billerud Karlsborg in Billerud Skärblacka (C‑203/12, EU:C:2013:664), uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.

Številka zadeve

C-634/18

Ime zadeve

Prokuratura Rejonowa w Słupsku

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2020:455

Datum zadeve

11/06/2020

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Sąd Rejonowy w Słupsku (okrožno sodišče v Słupsku, Poljska)

Stranke

JI, ob udeležbi Prokuratura Rejonowa w Słupsku

Področje

Območje svobode, varnosti in pravice; pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah; prepovedane droge

Ključne besede

JI -  – Okvirni sklep 2004/757/PNZ – Minimalne določbe -   Zakonski znaki – Kazniva dejanja  - Elementi kazni -   Nedovoljen promet -  Prepovedane droge –– Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Enako obravnavanje  -  Zakonitost kaznivih dejanj in kazni

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba določbo prava Unije, in sicer člen 4(2)(a) v povezavi s členom 2(1)(c) [Okvirnega sklepa 2004/757], razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da je pojem ‚precejšnja količina prepovedanih drog‘ predmet razlage nacionalnega sodišča v vsakem posameznem primeru v okviru individualne presoje, ki ni pogojena z uporabo objektivnih meril, zlasti z ugotovitvijo, da storilec poseduje prepovedane droge z namenom izvajanja dejavnosti v smislu člena 4(2)(a) tega okvirnega sklepa, to je za pridelavo, ponujanje, ponujanje za prodajo, distribucijo, posredovanje in dostavo pod kakršnimi koli pogoji?
2.      Ker [zakon o boju proti odvisnosti od prepovedanih drog] ne vsebuje natančne opredelitve pojma ‚precejšnja količina prepovedanih drog‘ in to vprašanje v okviru ‚sodniške diskrecije‘ prepušča razlagi sodnikov, ki odločajo o konkretnih zadevah, ali ukrepi sodnega varstva za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti določb prava Unije, ki jih vsebuje [Okvirni sklep 2004/757], zlasti določb člena 4(2)(a) v povezavi s členom 2(1)(c) tega [okvirnega sklepa], predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje učinkovitega varstva poljskim državljanom na podlagi pravil prava Unije, ki vsebujejo minimalne določbe glede zakonskih znakov kaznivih dejanj in elementov kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami?
3.      Ali je nacionalna določba člena 62(2) zakona o boju proti odvisnosti od prepovednih drog v skladu s pravom Unije, zlasti z določbami člena 4(2)(a) v povezavi s členom 2(1)(c) [Okvirnega sklepa 2004/757], in če je odgovor pritrdilen, ali razlaga pojma precejšnja količina psihotropnih snovi in mamil s strani poljskih nacionalnih sodišč ni v nasprotju z določbo prava Unije, ki zahteva strožjo kazen za storilca, ki stori kaznivo dejanje posedovanja velikih količin prepovedanih drog z namenom izvajanja dejavnosti iz člena 2(1)(c) [Okvirnega sklepa 2004/757]?
4.      Ali člen 62(2) zakona o boju proti odvisnosti od prepovedanih drog, ki za kaznivo dejanje posedovanja precejšnje količine psihotropnih snovi in mamil, kot ta pojem razlagajo poljska nacionalna sodišča, predpisuje strožjo kazen, ni v nasprotju z načeloma enakosti in prepovedi diskriminacije (člen 14 [EKČP] ter člena 20 in 21 [Listine] v povezavi s členom 6(1) [Pogodbe o Evropski uniji])?“

Odločitev

Člen 4(2)(a) Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami v povezavi s členom 2(1)(c) tega okvirnega sklepa ter člene 20, 21 in 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da država članica kot kaznivo dejanje opredeli posest precejšnje količine mamil in psihotropnih snovi tako za osebno porabo kot za preprodajo, ob tem pa nacionalnim sodiščem prepusti, da pojem „precejšnja količina mamil ali psihotropnih snovi“ razlagajo glede na vsak posamezen primer, če je ta razlaga razumno predvidljiva.

Številka zadeve

C-406/15

Ime zadeve

Milkova

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2017:198

Datum zadeve

09/03/2017

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija)

Stranke

Petya Milkova proti Izpalnitelen direktor na Agentsiata za privatizatsia i sledprivatizatsionen kontrol

Področje

Zaposlovanje in socialna politika;enako obravnavanje;  pravice invalidov

Ključne besede

Milkova - Socialna politika – Enako obravnavanje -  Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov –  Direktiva 2000/78/ES – Invalidi - Okrepljeno varstvo – Odpoved delovnega razmerja -  Neobstoj takega varstva – Uradniki invalidi -  Splošno načelo enakega obravnavanja

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali člen 5(2) Konvencije OZN […] dopušča državam članicam, da posebno predhodno varstvo pred odpustitvijo zakonsko določijo le za invalide, ki so delavci, ne pa za uradnike z enako invalidnostjo?
2.      Ali člen 4 in druge določbe Direktive 2000/78 dopuščajo nacionalno ureditev, ki posebno predhodno varstvo pred odpustitvijo priznava le invalidom, ki so delavci, ne pa tudi uradnikom z enako invalidnostjo?
3.      Ali člen 7 Direktive 2000/78 dopušča, da se posebno predhodno varstvo pred odpustitvijo določi le za invalide, ki so delavci, ne pa tudi za uradnike z enako invalidnostjo?
4.      Če je odgovor na prvo in tretje vprašanje nikalen: ali upoštevanje mednarodnopravnih predpisov in predpisov prava Skupnosti glede na predstavljena dejstva in okoliščine obravnavane zadeve zahteva, da se posebno predhodno varstvo pred odpustitvijo, ki ga je določil nacionalni zakonodajalec in velja za invalide, ki so delavci, uporabi tudi za uradnike z enako invalidnostjo?“

Odločitev

1.      Člen 7(2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009, in splošnega načela enakega obravnavanja iz členov 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da dopušča ureditev države članice, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki za delavce z nekaterimi oblikami invalidnosti določa posebno predhodno varstvo pred odpustitvijo, ne da bi tako varstvo določala za uradnike z enakimi oblikami invalidnosti, razen če je dokazana kršitev načela enakega obravnavanja, kar mora preveriti predložitveno sodišče.Pri tem preverjanju mora primerjava položajev temeljiti na analizi, ki je osredotočena na vsa upoštevna nacionalna pravna pravila, ki urejajo položaj na eni strani delavcev z zadevno invalidnostjo in na drugi strani uradnikov z enako invalidnostjo, ob upoštevanju zlasti namena varstva pred odpovedjo delovnega razmerja, ki je predmet postopka v glavni stvari.
2.      Če člen 7(2) Direktive 2000/78 ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in načela enakega obravnavanja nasprotuje ureditvi države članice, kot je ta iz postopka v glavni stvari, obveznost spoštovanja prava Evropske unije zahteva, da se področje uporabe nacionalnih predpisov o varstvu delavcev z eno od navedenih oblik invalidnosti razširi, tako da se ta pravila o varstvu uporabijo tudi za uradnike z enako obliko invalidnosti.

Številka zadeve

C-438/14

Ime zadeve

Bogendorff von Wolffersdorff

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2016:401

Datum zadeve

02/06/2016

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Amtsgericht Karlsruhe (okrajno sodišče v Karlsruheju, Nemčija)

Stranke

Nabiel Peter Bogendorff von Wolffersdorff proti Standesamt der Stadt Karlsruhe in Zentraler Juristischer Dienst der Stadt Karlsruhe

Področje

Prepoved diskriminacije in državljanstvo Unije;  Pravica do vstopa in bivanja; omejitve, utemeljene na podlagi javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja; zavrnitev vpisa v register osebnih stanj

Ključne besede

Wolffersdorff - Državljanstvo Unije – PDEU – Države članice EU - Svoboda gibanja _ Svoboda prebivanja  -  Zakon države članice -  Odprava privilegijev -  Prepoved – Novi plemiški nazivi – Priimek polnoletne osebe –-  Država  državljanstva - Ime s plemiškimi elementi – Prva država članica – Prebivališče  - Zavrnitev prve države članice – Vpis imena v matični register – Ime - Upravičenost – Javni red – Nezdružljivost – Nemško pravo – Bistvena načela

Vprašanje za predhodno odločanje

„Ali je treba člena 18 PDEU in 21 PDEU razlagati tako, da so organi države članice dolžni priznati spremembo imena državljana te države, če je ta hkrati državljan druge države članice in je v tej državi članici v času, ko je imel v njej običajno prebivališče, s spremembo imena, ki ni povezana s spremembo statusa v smislu družinskega prava, pridobil ime, ki si ga je sam izbral in vsebuje več plemiških nazivov, če prihodnja bistvena vez s to državo morebiti ne bi obstajala in če se smejo v prvi državi članici, v kateri je bilo plemstvo celo ustavnopravno odpravljeno, oznake plemiškega rodu, ki so se uporabljale v času te odprave, kljub temu uporabljati še naprej kot sestavni del osebnega imena?“

Odločitev

Člen 21 PDEU je treba razlagati tako, da organi države članice niso dolžni priznati priimka državljana te države članice, če je tudi državljan druge države članice, v kateri je pridobil ta priimek, ki ga je sam izbral in ki vsebuje več plemiških elementov, ki v pravu prve države članice niso dopustni, če je dokazano – kar mora preveriti predložitveno sodišče – da je taka zavrnitev priznanja v teh okoliščinah upravičena z razlogi, povezanimi z javnim redom, ker je primerna in nujna za zagotavljanje spoštovanja načela enakosti vseh državljanov navedene države članice pred zakonom.

Številka zadeve

C-3/13

Ime zadeve

Baltic Agro

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2014:2227

Datum zadeve

17/09/2014

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Tartu ringkonnakohus (Estonija) 

Stranke

Baltic Agro AS proti Maksu- ja Tolliameti Ida maksu- ja tollikeskus

Področje

Zunanji odnosi; trgovinska politika; damping -Carinska unija; uvozni in izvozni postopki

Ključne besede

Baltic Agro – Uvozni in izvozni postopki - Protidamping – Uredba (ES) št. 661/2008 – Protidampinška dajatev -  Uvoz amonijevega nitrata  - Poreklo iz Rusije – Pogoji za oprostitev –  – Prva neodvisna stranka v Uniji – Nakup gnojila iz amonijevega nitrata -  Vmesna družba – Prepustitev blaga – Zahtevek -   Razveljavitev carinskih deklaracij – Sklep 2008/577/ES – Carinski zakonik –Napaka – Uredba (EGS) št. 2454/93 –  Naknadno preverjanje

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 3(1) Uredbe […] št. 661/2008 razlagati tako, da morata biti uvoznik in prva neodvisna stranka v [Uniji] vedno ista oseba?
2.      Ali je treba člen 3(1) Uredbe […] št. 661/2008 v povezavi s Sklepom […] 2008/577 razlagati tako, da oprostitev protidampinške dajatve velja le za tako prvo neodvisno stranko v [Uniji], ki blaga, ki ga je treba deklarirati, ni prodala naprej pred deklaracijo?
3.      Ali je treba člen 66 carinskega zakonika […] v povezavi s členom 251 Uredbe […] št. 2454/93 in drugimi postopkovnimi določbami o poznejših spremembah carinske deklaracije razlagati tako, da je treba v primeru, da je pri uvozu blaga v deklaraciji vpisan napačen prejemnik, omogočiti, da se deklaracija tudi po prepustitvi blaga na zahtevo razveljavi in se popravi vpis prejemnika, če bi bilo treba pri vpisu pravilnega prejemnika uporabiti oprostitev carine, določeno v členu 3(1) Uredbe […] št. 661/2008, ali pa je treba člen 220(2) carinskega zakonika […] v takih okoliščinah razlagati tako, da carinski organi niso upravičeni opraviti naknadno vknjižbo?
4.      Če je treba na obe možnosti v tretjem vprašanju odgovoriti nikalno, ali je potem v skladu s členom 20 Listine […] v povezavi s členoma 28(1) PDEU in 31 PDEU, da člen 66 carinskega zakonika […] v povezavi s členom 251 Uredbe […] št. 2454/93 in drugimi postopkovnimi določbami o poznejših spremembah carinske deklaracije ne dovoljuje, da se deklaracija po prepustitvi blaga na zahtevo razveljavi in se vpis prejemnika popravi, če bi bilo treba pri vpisu pravilnega prejemnika uporabiti oprostitev carine, določeno v členu 3(1) Uredbe […] št. 661/2008?“

Odločitev

1.      Člen 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 661/2008 z dne 8. julija 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 je treba razlagati tako, da družbe s sedežem v državi članici, ki je kupila amonijev nitrat s poreklom iz Rusije, in sicer s posredovanjem druge družbe, ki ima prav tako sedež v državi članici, da bi ga uvozila v Unijo, v smislu te določbe ni mogoče šteti za prvo neodvisno stranko v Uniji in ta torej ni upravičena do oprostitve dokončne protidampinške dajatve, ki jo Uredba št. 661/2008 uvaja za ta amonijev nitrat.
2.      Člena 66 in 220(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da carinski organ opravi naknadno vknjižbo protidampinške dajatve, kadar – kot v okoliščinah postopka v glavni stvari – so bile zahteve za razveljavitev carinskih deklaracij vložene, ker je bila navedba prejemnika na teh deklaracijah napačna in ker je ta organ navedene deklaracije sprejel ali je preverjanje opravil po prejetju navedenih zahtev.
3.      Člen 66 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, in člen 251 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 312/2009 z dne 16. aprila 2009, sta v primeru, da v okviru skupne carinske tarife iz členov 28 PDEU in 31 PDEU navedeni določbi Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, in Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 312/2009, ne omogočata, da se napačna carinska deklaracija na zahtevo razveljavi in se tako pravica do oprostitve protidampinške dajatve podeli prejemniku, ki bi to oprostitev lahko uveljavljal, če ta napaka ne bi bila storjena, v skladu s temeljno pravico enakosti pred zakonom, zapisano v členu 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Številka zadeve

C-356/12

Ime zadeve

Glatzel

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2014:350

Datum zadeve

22/05/2014

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Bayerischer Verwaltungsgerichtshof (Nemčija)

Stranke

Wolfgang Glatzel proti Freistaat Bayern

Področje

Promet; vozniško dovoljenje Skupnosti – Temeljne pravice; vključenost invalidov; ostrina vida

Ključne besede

Glatzel - Promet – Direktiva 2006/126/ES –   Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –  Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov – Ostrina vida -Vozniško dovoljenje – Vožnja motornega vozila -Telesna in duševna sposobnost - Minimalni standardi –  Enako obravnavanje – Neobstoj možnosti odstopa – Sorazmernost

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je točka 6.4 Priloge III k Direktivi 2006/126 […] v skladu s členi 20, 21(1) in 26 [Listine] v delu, v katerem se z navedeno določbo – ne da bi bila predvidena možnost izjeme – od kandidatov za vozniško dovoljenje [za vožnjo vozil] iz kategorij C1 in C1E zahteva ostrina vida, ki je vsaj 0,1 na slabšem očesu, tudi tedaj, ko imajo te osebe binokularno ostrino vida in je vidno polje obeh očes normalno?“

Odločitev

Pri preučitvi vprašanja ni bil odkrit noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost točke 6.4 Priloge III k Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2009/113/ES z dne 25. avgusta 2009, glede na člene 20, 21(1) ali 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Številka zadeve

C-195/12

Ime zadeve

IBV & Cie

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2013:598

Datum zadeve

26/09/2013

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Cour constitutionnelle (Belgija)

Stranke

Industrie du bois de Vielsalm & Cie (IBV) SA proti Région wallonne

Področje

Okolje; soproizvodnja; energija iz biomase

Ključne besede

 IBV – Okolje - Biomasa - Področje uporabe - Soproizvodnja  -  Soproizvodnja z visokim izkoristkom –  Regionalni program podpore – Zeleni certifikati  -– Dodelitev večjega števila certifikatov -    Energija iz biomase – Les ali lesni izdelki  - Enakost  in prepoved diskriminacije –  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je treba člen 7 Direktive [2004/8], po potrebi v povezavi s členoma 2 in 4 Direktive [2001/77] ter s členom 22 Direktive [2009/28], ob upoštevanju splošnega načela enakega obravnavanja, člena 6 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah [(v nadaljevanju: Listina)] razlagati tako, da:
(a)      se uporablja le za naprave za soproizvodnjo z visokim izkoristkom v smislu Priloge III k Direktivi [2004/8];
(b)      predpisuje, dovoljuje ali prepoveduje, da bi bil ukrep podpore, kakršen je ukrep iz člena 38(3) odloka [iz leta 2001], na voljo za vse naprave za soproizvodnjo, ki pridobivajo energijo predvsem iz biomase in izpolnjujejo pogoje iz tega člena, razen naprav za soproizvodnjo, ki pridobivajo energijo predvsem iz lesa ali lesnih odpadkov?
2.      Ali je odgovor drugačen, če naprava za soproizvodnjo pridobiva energijo samo iz lesa ali samo iz lesnih odpadkov?“

Odločitev

1.      Člen 7 Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS je treba razlagati tako, da njegovo področje uporabe ni omejeno zgolj na naprave za soproizvodnjo z značilnostmi naprav z visokim izkoristkom v smislu te direktive.
2.      V pravu Unije v trenutnem stanju načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ki je določeno med drugim v členih 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ne prepoveduje, da države članice ob uvedbi nacionalnih programov podpore soproizvodnji in proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, kot so predvideni v členu 7 Direktive 2004/8 in v členu 4 Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo, določijo ukrep dodatne podpore, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki je lahko na voljo za vse naprave za soproizvodnjo, ki energijo pridobivajo predvsem iz biomase, razen za naprave za soproizvodnjo, ki energijo pridobivajo predvsem iz lesa in/ali lesnih odpadkov.

Številka zadeve

C-21/10

Ime zadeve

Nagy

Številka ECLI

Sodba ECLI:EU:C:2011:505

Datum zadeve

21/07/2011

Nacionalno sodišče, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje

Fővárosi Bíróság (Madžarska)

Stranke

Károly Nagy proti Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal

Področje

Kmetijstvo in ribištvo; Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS); zavrnitev kmetijsko-okoljske pomoči

Ključne besede

Nagy - Skupna kmetijska politika – Financiranje prek EKUJS – Uredba (ES) št. 1257/1999 - Uredba št. 817/2004(ES) – Podpora Skupnosti _ Razvoj podeželja – Metode -  Kmetijsko-okoljska proizvodnja -  Pomoči -  Gostota živine – Uporaba – Kontrolni sistem - Sistem identifikacije -  Sistem registracije goveda –Obveščanje o pogojih upravičenosti

Vprašanje za predhodno odločanje

„1.      Ali je člen 22 Uredbe […] št. 1257/1999 in člen 68 Uredbe […] št. 817/2004 mogoče razlagati tako, da morajo v primerih posebnih programov pri gospodarjenju s pašniki v okviru kmetijsko-okoljske pomoči, določene v členu 22 Uredbe […] št. 1257/1999, pregledi podatkov v podatkovni bazi sistema ENAR […], določeni v členu 68 Uredbe […] št. 817/2004, obsegati tudi pomoč na površino, za katero se kot pogoj zahteva določena gostota živine?
2.      Ali je navedeni določbi mogoče razlagati tako, da je tudi tam, kjer je pogoj za pridobitev pomoči določena gostota živine, sama pomoč pa ni osnovana na živini, treba opravljati navzkrižna preverjanja integriranega administrativnega in kontrolnega sistema?
3.      Ali je navedeni določbi mogoče razlagati tako, da lahko pristojni organ ob odločanju o dodelitvi pomoči na površino preveri oziroma je dolžan preveriti, ali so pogoji za dodelitev pomoči res izpolnjeni, neodvisno od sistema ENAR?
4.      Kakšna obveznost preverjanja glede na razlago navedenih določb izhaja iz obveznosti nadzora oziroma navzkrižnega preverjanja za pristojni organ po navedenih predpisih Skupnosti? Ali se to preverjanje lahko omeji izključno na preverjanje po sistemu ENAR?
5.      Ali ima pristojni organ države članice na podlagi navedenih določb dolžnost obveščanja v zvezi s pogoji za dodelitev pomoči (na primer o obveznosti prijave v ENAR)? Če je odgovor pritrdilen, kako in v kakšnem obsegu?“

Odločitev

1.      Člen 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1783/2003 z dne 29. septembra 2003, in člen 68 Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 1257/1999 glede pomoči na podlagi navedenega člena 22, ki so pogojene z gostoto živine, dovoljujeta pristojnim organom, da opravijo navzkrižna preverjanja s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in zlasti, da se oprejo na podatke iz banke podatkov iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda (Egységes Nyilvántartási és Azonosítási Rendszer).
2.      Člen 22 Uredbe št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena, in člen 68 Uredbe št. 817/2004 pristojnim organom dovoljujeta, da se pri preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22 za zavrnitev te pomoči oprejo le na podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, ne da bi morali nujno opraviti druga preverjanja.
3.      Člen 22 Uredbe št. 1257/1999, kakor je bila spremenjena, in člen 68 Uredbe št. 817/2004, razlagana ob upoštevanju člena 16 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo št. 1782/2003, nacionalnim organom, kadar ti ob preverjanju pogojev za upravičenost do kmetijsko-okoljske pomoči iz navedenega člena 22, ki je pogojena z gostoto živine, preverjajo le podatke iz nacionalnega sistema za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, kot je madžarski sistem za individualno identifikacijo in registracijo vrst goveda, nalagata dolžnost obveščanja o teh pogojih za upravičenost, ki obsega obveščanje kmeta, ki ga ta pomoč zadeva, da se bodo vse živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v tem nacionalnem sistemu, štele za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko povzročijo pravne učinke, kot sta zmanjšanje ali izključitev iz zadevne pomoči.