Pravo in ekonomija, 6. decembra 2019
ŽE 12. POSVET »PRAVO IN EKONOMIJA«
NA PRAVNI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU: IZZIVI DIGITALIZACIJE
Digitalizacija odpira vrsto tveganj, obenem pa tudi priložnosti za slovensko gospodarstvo.
V petek, 6. decembra 2019, je Pravna fakulteta Univerze v Mariboru organizirala že 12. posvet »Pravo in ekonomija«, katerega letošnja rdeča nit so bili izzivi digitalizacije, ki jih ta prinaša na področju prava in gospodarstva. Namen posveta je bila razprava o pravnih in drugih problemih digitalizacije danes in v prihodnosti. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki iz akademske sfere in prakse.
V prvem delu posveta je Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, spregovoril o spremembah predpisov na področju revizije postopkov oddaje javnih naročil in možnostih vodenja e-revizij. Dr. Drago Mežnar s Fakultete za organizacijske vede v Kranju je govoril o vlogi digitalizacije pri prestrukturiranju podjetij. Dr. Tomaž Keresteš s Pravne fakultete v Mariboru je govoril o nekaterih pasteh digitalizacije za Republiko Slovenijo. Poudaril je, da raziskave Evropske banke za obnovo in razvoj ter OECD opozarjajo, da je prav slovensko gospodarstvo eno najbolj digitalizaciji izpostavljenih v EU. Dr. Andreja Primec z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je govorila o potrebi, da se zaradi razvoja umetne inteligence sistematično pristopi k izgradnji pravne ureditve, ki bo temeljila na etičnih načelih in spoštovanju temeljnih pravic, saj bodo današnji stroji morda že jutri postali naši sodelavci. O pristojnosti in uporabi prava pri inšpekcijskem nadzoru nad varstvom potrošnikov v čezmejni spletni trgovini je govoril dr. Matija Damjan s Pravne fakultete v Ljubljani. Pri tem je poudaril, da inšpekcijsko varstvo prav v čezmejni spletni trgovini predstavlja velik problem, saj zakonodaja ne ureja vprašanja, katere predpise naj inšpekcija pri nadzoru sploh uporablja.
V drugem delu posveta je dr. Mojca Ramšak s Filozofske fakultete v Ljubljani opozorila na pasti oglaševanja zobozdravstvenih storitev v digitalnem svetu, kot so tveganje nekvalitetnih izvedb, nerealnih obljub, dvoumnih informacij o ponudbah ter zlorabi zasebnosti in zaupnosti. Dr. Maja Ovčak Kos iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, d.o.o., Ljubljana, je govorila o pravnih problemih, ki jih odpira pravilo obveznega prenosa za uveljavljanje pravice kabelske retransmisije. Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino iz Ljubljane je predstavila nove izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki jo uvaja nova avtorska direktiva. Te izjeme bodo Evropski uniji in Sloveniji omogočile, da bo na področju razvoja umetne inteligence lahko dohitela ZDA in Japonsko. Kristjan Zahrastnik in Denis Baghrizabehi s Pravne fakultete v Mariboru sta razpravljala o možnosti, da se mikrotransakcije v videoigrah obravnavajo kot igre na srečo oziroma se posebej zakonsko regulirajo. Mikrotransakcije so vedno bolj razširjen vir financiranja industrije videoiger in zamegljujejo mejo med igrami ter igrami na srečo. Mag. Dejan Romih z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je predstavil model za spremljanje učinkov gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na delnice družbe Amazon, ki je pokazal, da oba pojava vplivata na ceno teh delnic. O uporabi znakov v okviru storitev referenciranja (Adwords) pri oglaševanju na spletu in o tem, da lahko taka uporaba znakov v določenih okoliščinah predstavlja tudi kršitev registrirane znamke, pa je spregovorila dr. Martina Repas s Pravne fakultete v Mariboru.
