MPiD 2023 sklepna izhodišča

Asist. Zoran Simonović, dr. med., spec. javnega zdravja, Lea Knez, dr. med., spec. infektologije sta pod sekcijo Predvidevanj za obvladovanje globalnih tveganj za zdravje v prihodnosti predstavila Pričakovana poglavitna globalna tveganja za zdravje.

Ključna sklepna izhodišča njunega predavanja sta strnila v naslednje:

Svet se je v letu 2020 ob začetku pandemije COVID-19 soočil z izjemno globalno grožnjo javnemu zdravju, ki je zahtevala več kot 20 milijonov življenj ter povzročila znatne ekonomske in družbene posledice, zaradi katerih se je, prvič od kar jo ocenjujejo, znižala celo pričakovana globalna življenjska doba ljudi. Ob grožnji obsežnejše pandemije med najpomembnejša tveganja globalnemu zdravju predstavljajo še klimatske spremembe in onesnaženje zraka, porast preprečljivih kroničnih nenalezljivih bolezni, neugodne družbene razmere (življenje na območjih vojnih konfliktov, lakote, suše, razseljevanje), odpornost mikroorganizmov na protimikrobna zdravila, izbruhi visoko tveganih nalezljivih bolezni (npr. Ebola virus, Marburg virus, virusi ptičje gripe), šibki sistemi primarnega zdravstvenega varstva, oklevanje pri izvajanju cepljenja ter porast denge in okužb z virusom HIV. V zadnjem letu se je dvema največjima grožnjama za zdravje ljudi (podnebne spremembe in možnost pojava pandemij) pridružila še realna grožnja vojnih konfliktov globalnih razsežnosti s potencialno možnostjo uporabe jedrskega orožja.

Za obvladovanje globalnih zdravstvenih tveganj bo potrebno izboljšati sisteme za zaznavanje, preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na grožnje zdravju z izgradnjo globalne solidarnosti, krepitvijo zdravstvenih sistemov s poudarkom na primarnem zdravstvu, podporo globalnemu povezovanju ter razvoju znanosti in informacijskih tehnologij.

asist. Zoran Simonović, dr. med.

Nuška Čakš Jager, dr. med., spec. javnega zdravja, je spregovorila o temi Pripravljenost na večja tveganja za javno zdravje v okviru Mednarodnega zdravstvenega pravilnika:

Mednarodni zdravstveni pravilnik je pravno zavezujoč dokument Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) s ciljem zagotavljanja ključnih kapacitet in zmogljivosti za spremljanje in odzivanje na čezmejna biološka, kemijska ali radiološka tveganja za javno zdravje. Pravilnik poudarja globalno partnerstvo med državami in opredeljuje tudi možnost mednarodne podpore in pomoči državam, ki same ne zmorejo obvladati čezmejnih tveganj za javno zdravje. Države morajo zagotoviti ustrezne kapacitete za izvajanje stalne pripravljenosti in načrtovanja, kar je temelj učinkovitega odzivanja na večja in čezmejna javno-zdravstvena tveganja. Slovenija ima vzpostavljeno delovanje Nacionalne kontaktne točke (24/7/365) za povezavo s SZO na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje.

Nuška Čakš Jager, dr. med., spec. javnega zdravja

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. spec. klinične mikrobiologije, je govoril o temi: Zdravnik kot družbeni komunikator v negotovi prihodnosti.

Ena večjih zablod, ki jo v medicinskih krogih nekritično ponavljamo, je povezovanje javnega zaupanja v medicino z znanstvenimi dokazi o učinkovitosti le-te. Znanost je nedvomno pomemben dejavnik zaupanja nas, strokovnjakov, v tisto, kar delamo za bolnike. A zaupanje v medicino je pretežno odvisno od dostopnosti do zdravstvenih uslug. Številne študije kažejo, da ljudje, ki nimajo ustreznega dostopa do zdravstvenih storitev, manj zaupajo v medicino, imajo slabše mnenje o etičnosti zdravstvenih delavcev in bolj verjamejo nepreverjenim, alternativnih načinom zdravljenja.

Tudi zgodovinsko gledano, ljudje niso začeli zaupati v šolsko (ortodoksno) medicino zaradi znanstvenih študij ampak zaradi državnih zdravstvenih zakonov, ki so zdravniško službo naredili dostopno večini ljudi. Medicina, ki ni dostopna, samodejno ustvarja nezaupanje, zamero, obtoževanje. Nikakršna komunikacijska strategija tega ne more spremeniti. Zdravniki smo in bomo v očeh javnosti in bolnikov „krivi“ za čakalne vrste, neurejenost ZZZS, stare bolnišnice, premalo specialistov, nedostopnost osebnih zdravnikov – dokler se ti problem ne bodo rešili. Zato se, hočeš, nočeš, moramo angažirati tudi za to, da se družbeni problem, ki ne spada v našo ozko stroko, čimprej reši.

prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. spec. klinične mikrobiologije

Temi drugega dne posveta sta bili Prihodnost poklicev in Izvedenstvo.

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je povedala, da moramo Nove tehnologije razumeti kot orodje, ki nam bo olajšalo delo in življenje.

Digitalno preobrazbo in uporabo novih tehnologij moramo razumeti kot orodje, s katerim si bomo poenostavili delo in olajšali življenje ter povečali našo učinkovitost. Zato se moramo o tehnologijah, ki so že prisotne v naših življenjih, pogovarjati, na kakšen način jih bomo vključili v naše delo, saj jih bomo lahko s tem najbolje izkoristili, pomembno pa je tudi, da v celotnem procesu vpeljave in uporabe novih tehnologij upoštevamo načelo spoštovanja človekovih pravic. Digitalizacija ob pomoči novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, je zgolj pot do cilja; do trajnostnega in zelenega prehoda.

dr. Emilija Stojmenova Duh

Viš. pred. prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med. je strnila naslednje sklepne misli:

Poklic zdravnika v prihodnosti bo zelo potreben, bo pa nanj vplival izjemen razvoj UI in robotike. Zato bo potreben nov pristop pri izobraževanju, pa tudi v odnosu do bolnika. Pomembno bo,  katere veje medicine bo obvladovala UI in roboti, katere kompetentne funkcije bo v prihodnosti imel zdravnik in koliko bo ostalo osebnega kontakta z bolnikom. UI, roboti in zdravniki bodo v prihodnosti  sodelavci.  Zdravnikove izkušnje, empatija, intuicija in sposobnost etičnih presoj bodo  pomembne tudi v prihodnosti. Digitalni svet medicine bo prihajal v konflikt z zdravniško etiko. Zelo  pomembno bo vprašanje odgovornosti pri implementaciji tehnoloških sistemov in storitev in odgovornosti za zmotne odločitve. Medicina bodočnosti povečuje tudi suverenost in avtonomnost bolnikov. Zdravniki so prepoznali  prednosti digitalne medicine in sodelovanja, pa tudi nadzorovanja, da ne bo vodila v destruktivnost in  dehumanizacijo medicine, ampak bo služila v korist ljudem.

viš. pred. prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med.

Doc. dr. Mojca Tancer Verboten je pri sekciji Prihodnost poklicev, predstavila Razvojni pogled na nove oblike zaposlovanja in dela na področju javnega in zasebnega zdravstva.

Zaradi družbenih, gospodarskih in tehnoloških sprememb v Evropi se pojavljajo nove oblike dela. Na področju regulacije trga dela, predvsem tudi na področju javnega in zasebnega zdravstva, bo v prihodnje ena ključnih nalog ureditev statusa oseb, ki opravljajo delo v novih oblikah dela. Zdravstveni delavci so ključni del zdravstvenega sistema in izziv pri zagotavljanju ustrezne pravne varnosti so predvsem tisti, ki zakonito opravljajo delo preko pogodb civilnega prava, kar je v tem trenutku realnost za delo zdravnikov predvsem zaradi skrajševanja čakalnih dob, prav tako ureditev položaja upokojencev, ki se vključujejo v delovni proces. Na nekatere delovnopravne omejitve pri delu zdravstvenih delavcev opozarja odločba US RS pod opr. št. U-I-198/19.

doc. dr. Mojca Tancer Verboten

Prof. dr. Miro Cerar, s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je spregovoril o Etični perspektivi razvoja prava.

Pravo je v svojem bistvu človeško in človečno. Človeškost pomeni, da je pravo proizvod človeka in je namenjeno človeku. Človečnost pa terja, da sta človekovo dostojanstvo in dobro temeljni izhodišči prava. Prava torej ni brez zadostne etične podlage. Vzpostavitev pravne države (vladavine prava) pa terja še posebej močno utemeljenost prava v etičnih vrednotah. Največje grožnje etiki in pravu so (1) etični deficiti družbenih področij od katerih je pravo (so)odvisno, (2) avtoritarni in totalitarni režimi ter (3) osamosvojena umetna inteligenca, ki se je sposobna obrniti proti človeku in ga nadvladati. V prvih dveh primerih je izničena človečnost prava, v zadnjem primeru pa hkrati tudi njegova človeškost, kar je najslabši možni scenarij. Vse te nevarnosti je treba odvračati in si prizadevati za ohranitev etičnih in pravnih vrednot.

prof. dr. Miro Cerar

Pod tematiko Izvedenstva je dr. Zdenka Čebašek Travnik predstavila Delo izvedenca v družinskem sodstvu.

Za izvedensko delo v družinskem sodstvu je potrebno tudi dobro poznavanje družinske dinamike, za katero bi bilo nujno določiti vsaj minimalne kompetence. Potek izdelave mnenja je kompleksen, v istem sodnem postopku se lahko podaja izvedensko mnenje za več oseb hkrati (odrasle in otroke) in to na več področjih (ocena duševnega stanja, sposobnost za starševstvo, tveganje za ponovitev nasilnega vedenja, morebitna prizadetost otrok). Običajno je vključenih več izvedencev različnih strok (psihiater, pedopsihiater, klinični psiholog, toksikolog), zato bi bilo smiselno pripraviti protokole za takšno sodelovanje (vzporedno ali zaporedno imenovanje, en sklep ali ločeni sklepi, enaka ali različna oziroma specifična vprašanja).

dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije, sodna izvedenka za psihiatrijo

O Psihiatričnem izvedenstvu je spregovorila prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.

Pravo in psihiatrija se specifično in celovito prepletata v različnih kontekstih osebnega bivanja. Prav tako se prepletajo z drugimi področji medicine. Naloga sodnega izvedenca je ocena duševnega stanja osebe za različne potrebe sodišča in na različnih pravnih področjih, npr. civilni postopki, kazenski itd. Vendar je ta naloga le redko enostavna, saj človekovo delovanje določajo različni biološki, genetski, kulturni, socialni in etični dejavniki, ki jih je treba umestiti v dane časovne okvire in situacije. Preiskovalno orodje izvedenca psihiatra je predvsem dober razgovor in bogato znanje. Psihiatre - sodne izvedence bi bilo v prihodnje smiselno opolnomočiti z znanjem in tehnikami ter jih tudi na nek način uravnotežiti.

Ključne besede: psihiatrično izvedenstvo, duševne motnje

prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.