Pravna sredstva v zvezi z izvrševanjem tujih sodnih odločb po Bruselj Ia (prenovitev)

Koordinator projekta - Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Bruseljska uredba Ia - prenovitev (Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - BIa), ki je nadomestila Bruseljsko uredbo I, je dobrodošel korak k poenostavitvi in pospešitvi čezmejnega izvrševanja dolgov. Kljub temu so nekatera obstoječa vprašanja ostala nerešena, odprle pa so se tudi nekatere nove dileme. Z odpravo eksekvature je področje pravnih sredstev tako v državi članici izvora kot v državi članici izvršbe pridobilo nov in nekoliko drugačen pomen. Preučevanja pravnih sredstev v državi izvora se je treba lotiti z vidika ocenjevanja njihovega učinka pri zaščiti pravic tujega dolžnika, da se zmanjša morebitna bodoča potreba po izpodbijanju tuje sodne odločbe v državi izvršbe. Posebno pozornost je treba posvetiti začasnim ukrepom ali hitremu posredovanju z namenom, da se zagotovi pravočasno varstvo pravic. Uspeh BIa je v veliki meri odvisen od njene implementacije v nacionalne pravne sisteme, ki se med seboj bistveno razlikujejo. Postopek za zavrnitev izvršitve ureja zakonodaja naslovljene države članice, v kolikor ni urejen z BIa; tudi roke za pritožbo torej določa nacionalna zakonodaja. BIa ne pojasnjuje, kako se naj države lotijo prilagoditev, s tem pa odpira pomembna vprašanja, ki bodo obravnavana v tem projektu. Ker takšnih določb BIa ne vsebuje, bo primerjalnopravna analiza vključevala tudi obravnavo Uredbe št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Preambula nakazuje, da naj bi se razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe uveljavljali in obravnavali predvsem kot predhodno vprašanje, skupaj z drugimi ugovori v izvršilnem postopku, kljub temu pa je po izbiri strank na voljo tudi ločen postopek za priznanje ali nepriznanje tujega naslova. Manj zahtevni in stroškovno učinkovitejši "incidenter" postopek v okviru izvršilnega postopka bo seveda lažje vzpostaviti v sistemih s sodnim postopkom izvršbe kot v državah z avtonomnimi zasebnimi izvršilnimi organi, ki niso tesno povezani s sodiščem. Države članice morajo Komisijo obvestiti o načinu in o organu, pristojnem za odločanje o predlogu za zavrnitev priznanja ali o priznanju tujega naslova v ločenem postopku. Vprašanje ustrezne vrste postopka zato ostaja odprto. Prednost BIa je vendarle v tem, da novi ločeni postopek ne bo imel za posledico prekinitve postopka. Še zmeraj ostaja vprašanje, katera druga pravna sredstva bi se lahko uveljavila v državah članicah z namenom odložitve izvršitve. BIa določa razloge za zavrnitev tujega naslova, katere je treba funkcionalno analizirati glede na njihov pomen za prihodnja prizadevanja za unifikacijo. Poseben problem predstavlja kršitev javnega reda v državi izvršbe, ki ga je mogoče deliti na procesni in materialni "ordre public", vendar so dolžniki pri uveljavljanju tega razloga redko uspešni. Zaradi tega so bili sicer podani predlogi, naj se javni red v BIa izpusti, vendar je nazadnje le ostal vključen kot "zasilna zavora". Projekt bo analiziral tudi uveljavljanje materialnega javnega reda in predlagane nadomestitve z nekaterimi drugimi ukrepi. Raziskavi razlogov za zavrnitev bo sledila primerjava upnikovih možnosti pri odločitvi za izvršbo v skladu z uredbami EU št. 805/2004, 1896/2006, 861/2007. Pri izvajanju projekta bodo tesno sodelovali strokovnjaki iz teorije in prakse; spodbujalo se bo sodelovanje akademikov, sodnikov, odvetnikov, notarjev, gospodarskega sektorja in - zelo pomembno - državnih organov, ministrstev in zakonodajalcev. Izvedla se bo funkcionalna primerjalna študija o nacionalnih zakonodajah.

 

Projektni partnerji

V projektu sodelujejo naslednji projektni partnerji: 
Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta
University of Rijeka, Faculty of Law
Portucalense University
Masaryk University, Faculty of Law
Leibniz University of Hannover
University of Graz
University of Maastricht
Mykolas Romeris University
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Ljubljana
Tallinn University of Technology
Law firm Sladič-Zemljak
CEPRIS
Chamber of Notaries of Slovenia

Pridruženi partnerji:
Odvetniška zbornica Slovenije
The Supreme Court of Lithuania
The Court of Appeal of Lithuania
Faculty of Law "Iustinianus Primus", "Ss.Cyril and Methodius" University
Pravosudna akademija
E&A Law

 

Sodelujoči strokovnjaki

Prof. Dr. Vesna Rijavec (University of Maribor, Faculty of Law)
Prof. Dr. Tomaž Keresteš (University of Maribor, Faculty of Law)
Dr. Tjaša Ivanc (University of Maribor, Faculty of Law)
Prof. Dr. Martina Repas (University of Maribor, Faculty of Law)
Prof. Dr. Eduard Kunštek (University of Rijeka, Faculty of Law)
Prof. Dr. Ivana Kunda (University of Rijeka, Faculty of Law)
Prof. Dr. José Caramelo Gomes (Portucalense University)
Prof. Dr. Jiří Valdhans (Masaryk University, Faculty of Law)
Prof. Dr. David Sehnalek (Masaryk University, Faculty of Law)
Prof. Dr. Christian Wolf (Leibniz University of Hannover)
Prof. Dr. Bettina Nunner-Krautgasser (University of Graz)
Dr. Philipp Anzenberger (University of Graz)
Prof. Dr. Remco van Rhee (University of Maastricht)
Prof. Dr. Darius Bolzanas (Mykolas Romeris University)
Prof. Dr. Aleš Galič (IPP Ljubljana)
Prof. Dr. Lojze Ude (IPP Ljubljana)
Prof. Dr. Matija Damjan (IPP Ljubljana)
Prof. Dr. Jerca Kramberger Škerl (IPP Ljubljana)
Margus Poola (Tallinn University of Technology)
Dr. Jorg Sladič (Law firm Sladič-Zemljak)
Urška Kežmah (CEPRIS)
Boštjan Kežmah (CEPRIS)
Prof. Dr. Tatjana Zoroska (Faculty of Law "Iustinianus Primus", "Ss.Cyril and Methodius" University)
Ana Stanič (E&A Law)
Sašo Šanca (Chamber of Notaries of Slovenia)
Roman Završek (Odvetniška zbornica Slovenije)             
Nella Popović (Pravosudna akademija)

 

Časovnica projekta:

1. Februar 2016: Pričetek projekta
1.-3. Februar 2016: Strokovni sestanek v Gradcu (Avstrija)
30. april 2016: Razdelitev vprašalnikov
19.-21. maj 2016: Konferenca v Portorožu (Slovenija)
30. april – 30. september 2016: Osnutek nacionalnih poročil
30. september 2016: Rok za oddajo nacionalnih poročil
1.-2. februar 2017: Konferenca nacionalnih poročevalcev v Mariboru (Slovenija)
28. februar – 30. april 2017: Pojasnjevanje nacionalnih poročil
30. april 2017: Končni rok za oddajo nacionalni poročil
31. maj 2017 – 31. januar 2018: Končna monografija
1. februar 2018: Zaključek projekta

 

 

Funded by Justice Programme of the European Union