V projektu bo poudarek na pomenu odvetniških storitev v EU, še posebej glede na sistem ureditve v Sloveniji in Nemčiji.

Primerjalnopravni trendi kažejo razširjanje numerus clausus oblik za izvajanje odvetniške dejavnosti - Ustavno sodišče 2 - BvR 156217. Primerjalni uvid (VB) prav tako pokaže, da se v tujini omogoča odvetnikom povezovanje v različne oblike interdisciplinarnih združenj (predvsem z računovodji, revizorji, bančniki). Odvetništvo je pomembna institucija z velikim družbenim vplivom, ki je pomembna za učinkovitost in delovanje pravnega sistema. Tudi na tej podlagi gre izpeljati argument, da ima država legitimen interes po regulaciji odvetniškega poklica. Naloga odvetnika je podajanje pravnega nasveta in zastopanje strank pred sodiščem. Ta naloga postaja zaradi hiperinflacije pravnih aktov in vse podrobnejšega urejanja odnosov med fizičnimi in pravnimi osebami vedno bolj pomembna. Zastopani je odvisen od znanja in izkušenj odvetnika. Tudi zagovorniki deregulacije priznavajo, da je v tem najmočnejši argument zagovornikov regulacije odvetniškega poklica. Gre za problematiko asimetrije informacij. Iz tega izhaja, da mora država poskrbeti za to, da so odvetniki usposobljeni opravljati svojo družbeno funkcijo. Zaradi asimetrije informacij med stranko in odvetnikom, prosti trg ni primeren, da zadosti tem izzivom.

Primerjalnopravna analiza pokaže, da so težnje po deregulaciji odvetniškega poklica zamrle zaradi negativnih učinkov in razsežnosti finančne krize, ki je države EU prizadela v letu 2008. Še močnejši pa je argument zagovornikov regulacije, da cena odvetniških storitev ni edini kriterij, ki odloča o kvaliteti in dostopnosti odvetniških storitev. Tako se vse bolj zastopa stališče, da t.i. "mere economic approach" ne zadosti potrebam odvetništva kot poklica, pri katerem se med stranko in odvetnikom vzpostavi zaupno razmerje. Zakon o odvetništvu RS v tem pogledu zaostaja za primerljivimi ureditvami, kar je neustrezno, saj SLO ni ločena od trga odvetniških storitev EU. Ob vse bolj intenzivni integraciji notranjega trga je potrebno upoštevati, da bo SLO privlačila več tujih podružnic odvetniških gospodarskih družb in odvetnikov posameznikov, ki konkurirajo domačim odvetnikom. V SLO bi bilo potrebno odvetništvo na zakonski ravni jasno opredeliti oz. določneje navesti kaj spada v okvir odvetniških storitev tudi v okviru opredelitve nezdružljivosti odvetniškega poklica. Na podlagi analiz javnega mnenja odvetništva Soldan Institut-a lahko opazujemo trende večinskega mnenja odvetnikov v Nemčiji. Te izdajajo, da odvetništvo odklanja idejo deregulacije in –prav nasprotno –na določenih področjih pozdravlja ideje o dodatni regulaciji odvetniškega poklica. Tako je npr. še leta 2009 58% vprašanih odklanjalo idejo o vzpostavitvi sankcioniranja neizpolnjevanja odvetnikove dolžnosti nadaljnjega izobraževanja ("Fortbildungspflicht"). Leta 2015 pa je kar 80% odvetnikov podpiralo takšno zamisel.

Ker je vrsta problemov, povezanih s splošnim vprašanjem vloge odvetniškega poklica, zelo obsežna, se bo projekt osredotočil na naslednje teme, ki bodo analizirane v obeh državah:

1. Opredelitev dejavnosti, ki so nezdružljive z opravljanjem odvetništva z drugimi poklici. V tej zvezi bo potrebno izhajati iz definicije odvetniške profesionalne skrbnosti. Neodvisnost in integriteta odvetnika ter sledenja interesom njegovih mandantov je lahko ovirana v primerih, da ima druga dejavnost naravo pridobitne gospodarske dejavnosti. Do kolizije interesov lahko pride predvsem v primerih, ko lahko odvetnik pridobljene informacije uporabi pri opravljanju pridobitne dejavnosti oz. poklica.
2. Omejitve oglaševanja: odvetniški poklic je pogosto predmet restriktivne ureditve, kar pomeni bodisi popolno prepoved oglaševanja ali pa omejitev oglaševanja v smeri načina in vsebine oglaševanj. Ne glede na to, pa so v zadnjih dveh desetletjih nekatere države sprostile takšne omejitve.
3. Omejitve v organizacijskih oblikah in večdisciplinarnem združevanju: Sprememba pravil glede lastniške strukture v odvetniških družbah bi lahko škodovala neodvisnosti odvetnikov. Zahteve glede lastniške strukture je potrebno spreminjati le z veliko pozornostjo in ohranjati neodvisnost odvetnikov. Nadalje bo ocenjena tudi vloga internega svetovalca (in-house counsel).
4. Fiduciarna dolžnost odvetnika do strank: je pomembno vprašanje upravljanja s premoženjem stranke v razmerju do odvetnika in opredelitev obsega sredstev strank, ki so potrebna za zastopanje, ter plačila za stranko, ki izvirajo iz pravnih razmerij, v katerih jo odvetnik ali odvetniška družba, ki je pravna oseba, zastopa in se lahko stekajo na fiduciarni račun.
5. Zavarovanje odgovornosti odvetnikov: opredelitev minimalnih standardov za zavarovanje odgovornosti. Raziskala se bo vsebina obvezne narave zavarovanja, obseg kritja zavarovanja in kakšne so primerjalnopravne rešitve.
6. Permanentno izobraževanje: v okviru odvetniškega poklica obstajajo težnje po vseživljenjskem učenju, saj bi se naj lahko zgolj na podlagi učinkovitega sistema "life-long learning" zagotovilo kvalitetno pravno svetovanje tekom celotne življenjske poti odvetnika.
7. Evropski odvetnik: opravljena bo analiza harmonizacijskih ukrepov (implementacija direktiv EU) v obeh državah na področju čezmejnega prehajanja odvetnikov in odvetniških storitev ter bodo oblikovani predlogi glede trenutne ustreznosti predpisov na tem področju.
8. Razvoj tehnologij in procesov: analiziran bo vpliv informacijskih tehnologij na tradicionalno vlogo zagotavljanja odvetniških storitev. Bilateralno sodelovanje bo omogočilo, da se raziščejo, primerjajo in znanstveno evalvirajo nove zakonske rešitve in dobre prakse za promocijo pravnega položaja in opredelitvi sodobne vloge odvetništva. Vsaka pravna fakulteta bo organizirala eno znanstveno konferenco na leto, kjer bodo lahko sodelujoči izmenjali rezultate svojega dela. Raziskovalci bodo svoje rezultate objavili v obliki člankov ter v končni monografiji kot rezultatu bilateralnega projekta.