Novice-mediji

Novice 1 do 19 od 19

Nesreča samovozečega avtomobila v Mariboru. Kdo je kriv?, Mariborinfo.com, 13. decembra 2017

Datum objave: 14. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Na mariborski pravni fakulteti se je danes (13. 12. 2017) odvijalo tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava.

Študentska pravda je tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava. Študentje so nastopili v vlogi odvetnikov pred sodnim senatom in tako izpopolnjevali svoje pravno znanje.

Celotno vsebino si lahko preberete >> TUKAJ <<.

Večer: Študenti mariborskega prava dobijo vplivno profesorico - v naše vrste prihaja mednarodno priznana prof. dr. Verica Trstenjak, 7. decembra 2017

Datum objave: 8. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Z letom 2018 bo na Pravni fakulteti v Mariboru dr. Verica Trstenjak predavala evropsko pravo.

Po dolgi odsotnosti se v Slovenijo, in na Univerzo v Mariboru, vsaj deloma vrača dr. Verica Trstenjak. Z letom 2018 se bodo imeli priliko od nje evropsko pravo učiti študenti mariborske Pravne fakultete, s katero bo 20-odstotno sodelovala prek raziskovalnih projektov in s predavanji.    

55-letna nadaktivna Trstenjakova je profesorica evropskega prava na Pravni fakulteti dunajske univerze. Redno ima obenem gostujoča predavanja po vsem svetu. Na Dunaj je prišla, ko so ji doma ostala vrata zaprta, iz Luksemburga, kjer je naredila odmevno kariero na sodiščih EU. Bila je generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije in potem sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije (danes sodišču prve stopnje) v Luksemburgu.

Pred tujino je predavala na Pravni fakulteti v Maribora. Doma je nabirala tudi politične izkušnje, med drugim je bila generalna sekretarka, ko je slovensko vlado leta 2000 vodil finančnik, ki se je zato vrnil iz tujine, dr. Andrej Bajuk. Bila je tudi državna sekretarka na ministrstvu za znanost in tehnologijo. Vplivna, prodorna pravnica je zelo kritična do stanja pravne države pri nas. Do pravnih standardov in demokratičnosti, kot jo (ne) trenira Slovenija. Vsakič, ko se oglasi, biča korupcijo, ker je razdiralna za vsako družbo, opozarja.   

 

Vir: https://www.vecer.com/studenti-mariborskega-prava-dobijo-vplivno-profesorico-6362399

dr. Andrej Ekart v Večeru: Sodišča so zaradi ljudi in ne obratno

Datum objave: 25. October 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Sodstvo ne more pričakovati, da bo ravno priljubljeno, lahko si pa pridobi zaupanje med ljudmi, pravi mariborski okrajni sodnik dr. Andrej Ekart, pravnik leta 2017.

"Nikoli ni mogoče zadovoljiti vseh, zmeraj se najde kdo, ki s posamezno rešitvijo ni zadovoljen"

Celotno vsebino s spletne strani Večera si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Studiu City kot poznavalka prava EU o referendumu v Kataloniji, 2. oktober 2017

Datum objave: 3. October 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

V oddaji Studia City, ki je bila na sporedu dne 2.10.2017, je voditelj Marcel Štefančič ob koncu gostil dva gosta, Branka Sobana z Dela in profesorico Pravne fakultete Maribor, strokovnjakinjo za pravo EU, dr. Janjo Hojnik, na temo zgodovinskega referenduma v Kataloniji.

Vabljeni k ogledu oddaje (prof. dr. Hojnik od 38' 35'' dalje).

Mandat nastopa še zadnji letos imenovani ustavni sodnik Rajko Knez

Datum objave: 24. April 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Ljubljana, 24. aprila - Mandat ustavnega sodnika danes nastopa Rajko Knez, še zadnji od četverice novih ustavnih sodnikov, ki jih je državni zbor potrdil 22. marca letos. Nasledil bo Ernesta Petriča, ki se mu devetletni mandat izteka danes. Kot je poudaril ob predstavitvi, sodstvo vidi kot hrbtenico celotnega sistema.

Vir: STA

prof. dr. mag. Nataša Samec Berghaus v oddaji Tarča, 20. aprila 2017

Datum objave: 21. April 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Izr. prof. dr. mag. Nataša Samec Berghaus izpostavlja v oddaji Tarča, 20. aprila 2017, na temo “Zdravniške napake: res beg od odgovornosti”, odsotnost sistematičnega analiziranja “napak” v zdravstvu v Sloveniji, ki bi pripomogla k izboljšanju varnosti pacientov. Brez analiz dogodkov (napak) v zdravstvu namreč ni mogoče vzpostaviti standardov pri medicinskih posegih, ki jih v Sloveniji ni. Brez analiz napak se na njih ni mogoče učiti.

Celotno izjavo v kontekstu si lahko pogledate v posnetku v časovnem intervalu posnetka od 15.55 minute do 17.20 minute.

Vableni k ogledu celotne Tarče >>tukaj<<.
 


https://www.rtvslo.si/tarca/

Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo, v Večeru s člankom o Brexitu: "Prvič v zgodovini", 30. marca 2017

Datum objave: 30. March 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Znameniti 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (ne Lizbonske pogodbe, kot se včasih navaja, saj ima Lizbonska pogodba zgolj sedem členov in je le zadnja novela Pogodbe o EU) določa, da lahko vsaka država članica zaprosi za izstop iz EU.

Država mora dati prošnjo na Evropski svet, ki Evropsko komisijo pooblasti za izvedbo pogajanj z izstopno državo. David Cameron je pred junijskim referendumom o izstopu napovedal, da bo to prošnjo vložil naslednji dan po referendumu, če bo izstop izglasovan. Potem se je tega ustrašil, odstopil kot predsednik vlade in nehvaležno nalogo prepustil svoji naslednici. To pismo je bilo predsedniku Evropskega sveta ročno predloženo včeraj in po Evropi so se razširili izrazi žalosti in veselja. Najbrž je ob vsaki ločitvi tako, da so je nekateri veseli, drugi pa ne.

V šest strani dolgem pismu predsednica vlade Theresa May izpostavlja, da Velika Britanija nima zamer do EU in da želi ohraniti poglobljeno in posebno partnerstvo z EU v prihodnosti. Podobno "nepremostljivim razlikam", "a bova še naprej dobra prijatelja", torej. A Donald Tusk je izpostavil, da je njegova prioriteta zaščita interesov preostalih 27 držav članic in da bo v tem smislu tudi do petka oblikoval smernice za Evropsko komisijo, ki bo pogajanja vodila. Pri tem je bilo zabeleženo tudi to, da je Evropski svet pismo za izstop Velike Britanije prejel ob 13.25 po srednjeevropskem času. Morda utegne natanko čez dve leti iti celo za minute. Posebna težava izstopa je namreč ta, da 50. člen PEU določa dveletni rok za izstop - če pogodba o izstopu v tem času ni sprejeta, obstoječe pravo EU avtomatično preneha veljati za Veliko Britanijo, razen če preostale države članice soglasno pristanejo na podaljšanje roka. V zadnjem času je Mayeva že večkrat izpostavila, da raje odide iz EU brez dogovora kot s slabim dogovorom, kar je naletelo na odpor številnih interesnih skupin v njeni domovini.

Nekdanji britanski minister za trgovino, lord Jones, je včeraj svoje veselje izkazal z navedbo, da številne države po svetu želijo trgovati z njimi in da se torej Britanci nimajo česa bati. Pri tem ne razumem, kaj je tem državam prej preprečevalo trgovanje z Britanci. Pravila EU? Morda je EU imela previsoke sanitarne kriterije, ki jih blago iz tretjih držav ni izpolnjevalo? Sedaj pa ga bo Velika Britanija nadvse vesela? David Cameron pa ni premogel boljšega komentarja od tega, da Britanci tako ali tako nikoli niso marali evropske zastave, ampak jim je všeč britanska. Kako patetičen komentar je to? Filozof profesor A. C. Grayling je po drugi strani izpostavil, da se brexit ne bo zgodil. "Ta poskus udara bo ustavljen," je dodal.

Pred Britanci je v vsakem pogledu veliko delo. Urediti bodo morali vsako pravno področje, ki si ga lahko zamislimo - od tega, kako bodo letala letela iz britanskega zračnega prostora, do tega, kako bodo plule ladje, od ribičev do avtomobilskega sektorja, od zdravil do kmetijskih proizvodov. Urediti bo treba pravice delavcev, pravice potrošnikov, pravice državljanov EU, vprašanje študentskih izmenjav, premestiti Evropsko agencijo za zdravila, ki ima sedež v Londonu (mimogrede, Poljaki že zahtevajo, da se prenese na Poljsko), urediti prenehanje mandata vseh britanskih funkcionarjev in drugih zaposlenih v institucijah EU. Dva sodnika na Sodišču EU se bosta poslovila pa njihova generalna pravobranilka, odlična Eleanor Sharpston ...

In kakšno bo torej novo britansko pravo? Od leta 1973, ko so vstopili v EU, se je v Združenem kraljestvu zgodila obsežna devolucija - t. i. devolution, ki pomeni uspeh enot Združenega kraljestva, da so na številnih področjih prenesle pristojnosti s parlamenta v Londonu na svoje regionalne parlamente. Gotovo bo tudi pravo EU deležno tega prenosa pristojnosti navzdol. Mayeva je pozvala k sprejetju enostavnega velikega zakona o razveljavitvi prava EU, ki bi celotno pravo EU vključil v britansko pravo in vladi omogočil, da določene določbe tega podržavljenega prava EU prilagodi po britanski meri. Neki španski profesor je to nazorno opisal z izrazom, da bo Združeno kraljestvo torej postalo neodvisna država, potem ko bo z enim grižljajem pojedlo 16 ton evropskega pravnega reda. Podobno smo naredili tudi ob osamosvojitvi Slovenije, do nadaljnjega je jugoslovansko pravo ostalo pravo neodvisne Republike Slovenije. A postavljajo se vprašanja, kako bo takšno nacionalizacijo prava EU sprejela britanska javnost, ki je glasovala za to, da odidejo iz EU. Da bi britanska vlada vsaj navidezno kazala, da si je z izstopom povrnila suverenost, bo morala obrniti na tisoče uredb in direktiv ter vnesti manjše ali večje spremembe. Ob tem pa bo vlada morala spoštovati svoje obljube pred oddajo včerajšnjega pisma - to je, da po izstopu iz EU delavci ne bodo imeli manj pravic kot prej, da britanski potrošniki ne bodo imeli manj pravic, da raziskovalci in kmetje ne bodo imeli manj denarja kot prej ... In na zahteve številnih staršev s transparenti, na katerih je pisalo, da njihovi otroci v prihodnje ne smejo imeti manj pravic, kot so jih imeli oni. A kako ugoditi vsem? Tistim, ki želijo ostati, in tistim, ki želijo nazaj v 60. leta prejšnjega stoletja.

Videli sicer bomo, kako transparentna bodo ta pogajanja, koliko bo javnosti sproti razkrito o različnih vsebinskih točkah. Vse gotovo ne, ker bi preveč majalo finančne trge, a popolnoma zakrita pogajanja gotovo tudi ne bodo. Nihče danes ne more napovedati, ali bodo pogajanja dejansko zaključena v dveh letih. Izključeno ni tudi podaljšanje tega roka. Vmes se obeta še ponovni škotski referendum o samostojnosti. Verjamem, da dogovor ne bo porazen za Združeno kraljestvo, a obenem bo nedvomno odprl množico vprašanj, saj gre za dogajanje, ki mu v zgodovini še nismo bili priča.

Vir: Večer

Acetto, Jaklič, Pavčnik in Knez postali novi ustavni sodniki, RTV SLO MMC, 22. marca 2017

Datum objave: 26. March 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

DZ je potrdil štiri nove ustavne sodnike Mateja Acetta, Klemna Jakliča, Marijana Pavčnika in Rajka Kneza. Drago Šketa pa je postal novi generalni državni tožilec.

Knez je dejal, da je prevzel breme, da zaradi svojih ustavnosodniških odločitev ne bo všečen ljudem, "ker bo vedno nekdo, ki mu moja odločitev ne bo všeč".

Celoten članek si preberite tukaj.


Novi ustavni sodniki potrjeni, Odmevi, 22.3.2017

Vabljeni k ogledu.

Prof. dr. Janja Hojnik na seji Državnega zbora ob 60. obletnici podpisa Rimskih pogodb

Datum objave: 25. March 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

V ponedeljek, 20. marca 2017, je v veliki dvorani Državnega zbora z začetkom ob 9. uri potekala slavnostna seja Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko ob 60. obletnici podpisa Rimskih pogodb.

Udeležence so nagovorili predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ustavni sodnik dr. Ernest Petrič, izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Janja Hojnik in izvršna direktorica Združenja Manager mag. Sonja Šmuc.

Vljudno vabljeni k branju nagovora, s katerim je naša izr. prof. dr. Janja Hojnik na slavnostni seji Državnega zbora ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe nagovorila predsednika Republike Boruta Pahorja, predsednika Vlade dr. Mira Cerarja, poslanke in poslance Državnega zbora, poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, predstavnike Državnega sveta, druge visoke predstavnike Republike Slovenije in predstavnike drugih držav.

Predsednik Odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je povedal: Naj ob misli na sooblikovanje prihodnosti citiram Srečka Kosovela, ki je v sicer za tisti čas precej kontroverznem eseju napisal: »Naš ideal je evropski človek, različen po svojih obrazih, a samo eden po svojem velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati. Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze!«

Več o dogodku si lahko preberete tukaj.

 

Foto: Barbara Žerjavac in STA


MEDIJI O SLAVNOSTNI SEJI DRŽAVNEGA ZBORA OB 60. LETNICI PODPISA RIMSKIH POGODB

  • RTV SLO MMC
    Izredna profesorica prava na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik je med drugim opozorila na razhajanja med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije glede pomembnih vprašanj in izpostavila, da je izredno pomembno, da EU ostane skupnost, ki temelji na vladavini prava.
     
  • STA
     
  • VEČER
    Ob koncu slavnostne seje sta besedo dobili tudi ženski. Izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Janja Hojnik, je dejala, da smo Evropejci naivni, če mislimo, da nas danes lahko reši oster nacionalizem. "Kritični smo lahko do marsičesa v EU, a pomembno je, da EU še naprej ostane skupnost, ki temelji na vladvini prava. Spori se morajo reševati s pravnimi sredstvi, nikakor ne z orožjem," je izpostavila Hojnikova in slovenskim politikom položila na srce, naj se zavzemajo za poglabljanje evropske integracije s pomočjo prava in ne sile.

 

 

Prof. dr. Rajko Knez, kandidat za ustavnega sodnika, je opravil javno predstavitev v predsedniški palači, RTV SLO MMC, 21. marec 2017

Datum objave: 21. March 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Četrti kandidat za ustavnega sodnika Rajko Knez je ocenil, da lahko politika neko zadevo komentira tekom postopka, v kolikor odločitev na koncu spoštuje.

"[...] vstopamo v obdobje dezintegracije, države se umikajo iz EU-ja, ne želijo več biti članice evropskega sodišča za človekove pravice ... Ta proces je za EU nevaren. To je en večjih izzivov." - prof. dr. R. Knez

Celoteno vsebino si preberite tukaj.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru: Imamo Belo knjigo, 1. marca 2017

Datum objave: 6. March 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Podobno kot verniki čakajo na stavek "imamo papeža", smo evropski državljani zadnje dni čakali Belo knjigo o prihodnosti Evrope. Mediji so jo na veliko napovedovali, o vsebini pa smo vedeli le to, kar je skrivoma priteklo v izbrane medije. Z Belo knjigo se je ravnalo podobno skrivnostno kot z imenom novoizvoljenega papeža. Kot da bi vsebovala kaj šokantnega ali povsem novega. Pa ni tako.

Celoten članek si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Boštjan Brezovnik v Večerovih Pogledih: "Maribor nazaduje"

Datum objave: 13. February 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Razvojna stihija v Mariboru je povečini odraz neenotnosti lokalne politike pri sprejemanju za mesto pomembnih razvojnih odločitev. V preteklem desetletju in več smo bili priča zasledovanju pretežno zasebnih interesov pri upravljanju javnih zadev in še pri nekaj malega investicij v javno infrastrukturo, kar jih je bilo mesto deležno, se je pri nadzoru državnih institucij pokazala vrsta nepravilnosti.

Celoten članek si preberite >> tukaj <<.

 

Prof. Jurij Toplak v Odmevih o Trumpovi vojni proti sodiščem

Datum objave: 7. February 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

Izvršni ukaz predsednika ZDA Donalda Trumpa, s katerim je državljanom iz sedmih, pretežno muslimanskih, držav prepovedal vstop v dražvo je sprožil pravi spopad med sodniki in predsednikovo administracijo. Trumpov ukaz je začasno razveljavljen. Prizivno sodišče je prošnjo ameriške administracije po ponovni uvedbi, zavrnilo.

Dr. Jurij Toplak pravi: "Sodišče lahko razveljavi akt izvršilne veje oblasti, tudi naše sodišče lahko to naredi. Pri nas je to Upravno sodišče, ki lahko razveljavlja akte, če so v nasprotju z zakonom in imamo Ustavno sodišče, ki lahko razveljavlja akte, če so v nasprotju z ustavo."

Vabljeni o ogledu posnetka.

Vir: Odmevi na TV SLO 1

 

 

 

Prof. dr. Darja Senčur Peček v informativni oddaji Tele M o Delu v prostem času in izgorelosti, 5. januarja 2017

Datum objave: 9. January 2017 | Datum poteka: 31. December 2017

V novem letu odmeva določilo, ki ga je sprejela Francija, da lahko zaposleni po koncu delovnega časa ignorirajo oz. izklopijo vse komunikacijske naprave. Po besedah izr. prof. dr. Darje Senčur Peček gre za določbe, ki niso široko zastavljanje ter za delodajalce sploh nimajo nobene sankcije.

Izr. prof. dr. Darja Senčur Peček: "Danes ta vpetost "biti vedno dosegljiv" v bistvu zabriše meje med delovnim in zasebnim življenjem in ljudje izgorijo. In to je problem."

Celoten prispevek na temo Delo v prostem času in izgorelost si lahko ogledate tukaj >>.

Okrogla miza na temo PLATFORMNE EKONOMIJE z uglednimi gosti, ki jo je organizirala prof. dr. Janja Hojnik, odmevala v medijih

Datum objave: 22. December 2016 | Datum poteka: 31. December 2017

VEČER

UBER IN PODOBNI: brez pravil ne bo šlo!

Četrtek, 22. December 2016

Evropska komisija ne namerava preprečevati razvoja Uberja in podobnih poslovnih modelov tako imenovane sodelovalne ekonomije, bo pa vztrajala pri spoštovanju evropskih pravil, je v Mariboru poudarila komisarka Violeta Bulc.

Foto: Sašo Bizjak

STA

V Mariboru s komisarko Bulčevo o sodelovalni ekonomiji

Maribor, 22. decembra - Na mariborski pravni fakulteti so danes pripravili okroglo mizo, na kateri so govorili o različnih oblikah platformne ekonomije, s posebnim poudarkom na sodelovalni ekonomiji, ki jo promovira zlasti Uber. V ospredju so bili predvsem izzivi, ki jih to prinaša regulatorjem, o čemer je med drugim spregovorila evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

VEČER

Uberji, spoštujte pravila

Maribor, december 2016

Na včerajšnjem posvetu o tako imenovani delitveni ekonomiji na Pravni fakulteti v Mariboru je namreč sodelovala tudi visoka uslužbenka ameriške multinacionalke Uber Agata Waclawik-Wejman, v podjetju zadolžena za odnose z Evropsko unijo. Kot je povedala gostiteljica pogovora Janja Hojnik, profesorica na Pravni fakulteti v Mariboru, nastaja bistvena sprememba vedenja potrošnikov, ko so ti pripravljeni plačati za posamezno storitev in se odpovedati lastništvu.
 

 
Violeta Bulc je danes obiskala Pravno fakulteto v Mariboru
 
Vabljeni k ogledu prispevka.
 
SAŠA KRAJNC (voditelj): Pravno fakulteto v Mariboru je obiskala evropska komisarka za mobilnost in promet Violeta Bulc. Udeležila se je posveta o tako imenovani delitveni ekonomiji. Ekonomija v prihodnosti namreč naj nebi več temeljila na zasebnem lastništvu ampak na delitvi in najemu. A kot je bilo slišati nove oblike poslovanja prinašajo številne izzive. Timotej Semenič.
TIMOTEJ SEMENIČ (novinar): Si predstavljate, da si boste v prihodnosti avtomobil kar najeli ali pa boste svoje stanovanje v času dopusta oddali. Ekonomija lastništva bi lahko bila preteklost. A nove oblike storitev velikokrat bo vprašaj postavljajo obstoječo ekonomsko ureditev.
VIOLETA BULC (evropska sekretarka za mobilnost in promet): Kar se bomo mi predvsem fokusiral se bomo na vzpostavljanje enakih pogojev za konkurenčnost, na transparentnosti, na ustreznem obnašanju in pa seveda, da se plačajo davki tam kjer se tudi profiti ustvarjajo.
SEMENIČ: Novim model tako imenovani delitveni ekonomiji in sodelovalnem potrošništvu se bo morala prilagoditi tudi Slovenija. Vlada je že ustanovila posebno delovno skupino.
FRANC STANONIK (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo): Slovenija mora zagotovit, da bodo te platforme lahko normalno poslovale v Republiki Sloveniji, ker gre za gospodarske pobude, kar jih vlada podpira.
SEMENIČ: Več kot očitno je, da nove oblike ekonomije ne predstavljajo velikega izziva le ekonomistom ampak tudi pravnikom.
Dr. JANJA HOJNIK (Pravna fakulteta Maribor): Četrta industrija revolucija vezana na digitalizacijo, kjer je poudarek na pametnih proizvodih, v pametnih televizijah, pametnih termostatih in vse kar je pametno. Torej zelo pomembno, da tudi ta nekako pametne pravne rešitve sledijo.
SEMENIČ: Le tako bodo lahko inovativna podjetja in nove tehnologije še naprej predstavljale priložnost za rast in nova delovna mesta.
 
 
Na Pravni fakulteti v Mariboru okrogla miza o oblikah sodelovalne ekonomije

22.12.2016
 
(voditelj): Na mariborski Pravni fakulteti so danes pripravili okroglo mizo na kateri so govorili o različnih oblikah sodelovalne ekonomije, ki jo promovira zlasti Uber. V ospredju so bili predvsem izzivi, ki jih to prinaša regulatorjem, o čemer je med drugim spregovorila tudi evropska komisarka za promet, Violeta Bulc. Zlasti kar se tiče njenega področja meni, da je pomembno, da tisti, ki uporablja infrastrukturo, za njo tudi plača oz. ustrezno prispeva k njenemu razvoju. Prav tako je po njenem potrebno slediti principu Evropske komisije, da je potrebno davke plačevati tam, kjer se ustvarja tudi dobiček.
 
 

V Mariboru s komisarko Bulčevo o sodelovalni ekonomiji

"Evropska komisija absolutno ne želi zaustavljati tovrstnih modelov. Smo pa zelo pozorni na to, da se bodo vsi ti novi modeli vendarle razvijali v skladu z osnovnimi pravili delovanja Evropske unije kot so elementi vključujoče družbe, transparentnost in nediskriminatornost," je dejala slovenska evropska komisarka.
 

 
Bulčeva v Mariboru
 

Prof. dr. Boštjan Brezovnik v Delu o možnosti odpoklica župana

Datum objave: 19. December 2016 | Datum poteka: 31. December 2017

Shujšani Muscolo: Priložnost za politično obračunavanje

Državni zbor je v četrtek sprejel močno okleščene spremembe volilne in funkcionarske zakonodaje, ki se jim je včasih reklo Muscolo. Edina resna sprememba je, da bodo po novem, od naslednjih lokalnih volitev, lahko prebivalci občine odstavili svojega župana. O posledicah spremembe smo se pogovarjali s strokovnjakom za lokalno samoupravo, profesorjem na mariborski pravni fakulteti, dr. Boštjanom Brezovnikom.

Celotni pogovor si lahko preberete na spletni strani DELA.

Prof. dr. Rajko Knez v Delovi rubriki Gostujoče pero, 24. november 2016

Datum objave: 24. November 2016 | Datum poteka: 31. December 2017

Vljudno vabljeni k branju prispevka "Obvezno za EU, neobvezno za ZDA" izpod peresa prof. dr. Rajka Kneza.

"Mednarodni trgovinski sporazumi zmanjšujejo priliv sredstev EU, države članice pa morajo zato plačevati vedno več."

Delo, 24. november 2016

 

 

 

 

 

Pravna fakulteta skupaj z mestnim viničarjem Stanetom Kocutarjem plete mednarodne vezi - posaditev sadike stare vinske trte, Vila Nova de Gaia, Portugalska

Datum objave: 16. November 2016 | Datum poteka: 31. December 2018

Izjava za javnost o izvedeni mednarodni konferenci Wine&Vine ter posaditvi stare vinske trte, 10. in 11. novembra 2016, v Portu, Portugalska

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru (PF) je v sodelovanju z Univerzo Portucalense (UPT) v petek, 10.11.2016, v Portu uspešno izpeljala mednarodno konferenco Wine&Vine. Konferenco so otvorili g. Alfredo Marques, rektor UPT, g. Žan Jan Oplotnik, prorektor Univerze v Mariboru, ga. Vesna Rijavec, dekanica PF, g. Jose Caramelo Gomes, prorektor UPT, ter dekanica UPT ga. Manuela Magalhaes. Na konferenci, ki je bila namenjena pravo, vinu in predvsem najstarejši stari vinski trgi na svetu, je sodelovala pestra skupina strokovnjakov iz Slovenije in Portugalske: Stane Kocutar, doc. dr. Tjaša Ivanc (Protected values of cultural heritage and the status of the Oldest Grape Vine), Dr. Ana Sílvia Albuquerque (The Demarcated Douro Region), Dr. Tina Tomažic (The importance of social media from the wine marketing perspective), Dr. Tomaž Keresteš (War on Terrano: Is it a Mission Accomplished?), Dr. Martina Repas (Geographical Indications for Wines and Trademarks in Practice: »Will Porto Prevail?«) Dr. Sonia Carvalho (Intermittent contract), Dr. Mojca Ramšak (Wine queens between invented tradition, heritage and wine marketing), Dr. Mar Alonso (Wine and Vine: Economic highlights), Dr. José Manuel Tedim (Cistercienses e o Vinho da região do Douro).

Osrednji protokolarni dogodek se je odvil v Biološkem parku Gaia (Parque Biológico de Gaia), kjer je mestni viničar g. Stane Kocutar, skupaj z županom občine Vila Nova de Gaia, g. Eduardom Vítorjem Rodriguesem posadil sadiko najstarejše vinske trte na svetu. Pod budnim očesom lokalnega biologa se je izbralo najprimernejše mesto, kjer bo sadika še leta in leta uspevala ter dajala bogate plodove pod toplim portugalskim soncem. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi častni konzul Republike Slovenije na Portugalskem, g. Francisco Silva de Calheiros e Menezes.

O dogodku so uspešno poročali tudi portugalski mediji: