Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 81

O okrogli mizi o sodstvu na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v Večeru, 25. januarja 2024

Datum objave: 31.01.2024 | Datum poteka: 31.12.2040

Po 14-dnevnem sodniškem opozorilnem protestu: "Nič se ne zgodi. Obravnavajo nas kot nebodigatreba"

Dva ustavna pravnika, dr. Igorja Kaučiča in nekdanjega premierja dr. Mira Cerarja, novo podpredsednico vrhovnega sodišča vrhovno sodnico Marjeto Švab Širok in podpredsednika Slovenskega sodniškega društva višjega sodnika dr. Andreja Ekarta je moderatorka dr. Petra Weingerl gostila danes na okrogli mizi o sodstvu na Pravni fakulteti v Mariboru - prvi dan, ko so slovenski sodniki in sodnice spet delali ustaljeno, po 14-dnevnem opozorilnem protestu, ker zakonodajna in izvršilna oblast nista v roku udejanjili lanske odločbe ustavnega sodišča, da so sodniške plače prenizke, s tem pa so porušena razmerja med vejami oblasti. 

Vabljeni k prebiranju celotne vsebine prispevka na spletni strani Večer.com.

 

Radio Maribor: Razpetost našega šolstva med vzgojo in izobraževanjem... teme in dileme pred začetkom šolskega leta v gosteh izr. prof. dr. Borut Holcman

Datum objave: 08.09.2023 | Datum poteka: 31.12.2030

Konec meseca avgusta je v Radijski delavnici znancev gostoval izr. prof. dr. Borut Holcman na temo: šola med vzgojo in izobraževanjem. Sodelovali so štirje šolniki, ki so skušali vsak s svojega zornega kota dopolniti pripoved o tem kako naj bi sodobna šola pomagala pri formatiranju mladega človeka. Sociologinja dr. Jana Goriup - zaslužna profesorica mariborske Univerze – tudi predstojnica katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europea, Eva Škobalj - prof. španščine na 1. mariborski gimnaziji. Marija Lešer – nekdanja dijakinja, učiteljica slovenščine in zdaj ravnateljica Tretje mariborske gimnazije in Borut Holcman - nekdanji katoliški duhovnik, zdaj pa profesor zgodovine prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in član pedagoške mreže mariborske Univerze. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek.

Izvolitev Slovenije za nestalno članico: Žeton za džuboks, ki zdaj lahko zaigra za N1info

Datum objave: 12.06.2023 | Datum poteka: 31.12.2030

Po mesecih "zmernega optimizma" in prenekaterih dvomov je bila Slovenija s prepričljivo večino že v prvem glasovalnem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Kaj to pomeni za Slovenijo na mednarodnem političnem parketu? Kaj za ministrico Tanjo Fajon? Kaj si lahko obetamo od članstva v tem pomembnem organu? O tem s strokovnjaki, poznavalci mednarodne skupnosti.

“Izvolitev, ki je pomemben dosežek naše diplomacije, kaže na zaupanje, ki ga ima Slovenija v mednarodni skupnosti kot članica Evropske unije in zavezništva Nato,” pa je za N1 ocenila dr. Petra Weingerl s Katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti. Dr. Weingerl prisotnost Slovenije v Varnostnem svetu ZN razume tudi kot priložnost za krepitev Evropske unije v tem organu. “Slovenija ima namreč dolžnost, da kot država članica EU v Varnostnem svetu ZN pri opravljanju svojih dolžnosti zagovarja stališča in interese Unije. EU ima trenutno le dve članici v Varnostnem svetu ZN. Poleg Francije, ki je po brexitu edina stalna članica iz EU, je trenutno nestalna članica še Malta."

Celotno vsebino si lahko preberete >>> tukaj.

V Večerovem Pogledu kolumna prof. dr. Janje Hojnik: Enotni trg ostaja nedvomno jedro delovanja Evropske unije

Datum objave: 26.01.2023 | Datum poteka: 31.12.2030

Z novim letom mineva trideset let od vzpostavitve enotnega trga EU,skoraj dvajset let je del tega trga tudi Slovenija.

Enotni trg je bil ob velikih krizah v zadnjih petnajstih letih na preizkušnji. Najprej ga je zadel zlomfi nančnega trga, ki je ogrozil tudi skupno valuto, nato zlom schengenskega sistema, ki je povrnilkontrole na notranje meje, pa brexit in nazadnje (in najobsežneje) še epidemija. Zdaj šele tudispoznavamo, da nimamo enotnega energetskega trga in iščemo pot naprej. Kljub vsem izzivomenotni trg ostaja nedvomno jedro delovanja EU in v organizaciji ohranja tudi tiste države, ki jih kajdrugega poleg trga preveč ne zanima. Zaradi enotnega trga je EU največje gospodarstvo na svetu.Njena pravila kopirajo različne integracije po svetu, od Azije, Afrike do Južne Amerike, a dokajneuspešno. Krize ga sesujejo, a se ponovno sestavi, reformira in okrepi. Državljani in podjetja v EU sikaj drugega danes skoraj več ne predstavljamo. Sploh tisti v majhnih državah.

Celotna vsebina v prilogi objave.

Prof. dr. Janja Hojnik v Omizju na temo 30 let enotnega trga EU

Datum objave: 12.01.2023 | Datum poteka: 31.12.2030

Letos mineva trideset let od uvedbe enotnega trga Evropske unije. Kmalu bo minilo tudi 20 let, odkar je Slovenija del tega enotnega trga. Ali smo svoje priložnosti dobro izkoristili, kakšne koristi imamo na tem trgu državljani, in kako Slovenija varuje interese našega gospodarstva v krizah, ko se kažejo tendence, da bi pravila enotnega trga nekatere države rade zaobšle?

Vabljeni k ogledu celotne oddaje: Omizje: 30 let enotnega trga EU

Prof. Borut Holcman za 24ur o davku za sakralne objekte

Datum objave: 05.01.2023 | Datum poteka: 31.12.2030

Občini Postojna in Ilirska Bistrica sta tamkajšnjim župnijam začeli zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za sakralne objekte. To sta storili na podlagi odločbe ustavnega sodišča in priporočila ministrstva za okolje. V župnijah so se zaradi novega davka, ki ga Cerkev ni bila deležna niti v času Jugoslavije, pritožili na finančno ministrstvo. Od tam pa sporočajo, da bodo zadevo obravnavali, ko pride na vrsto.

Gre za približno 3,2 odstotka sredstev župnije oziroma šest tedenskih nabirk faranov. Župnija se je zoper davek pritožila, župnik pa si želi, da bi se zadeva reševala na državni ravni. Da mora iti za šum v komunikaciji med ministrstvi, meni pravni zgodovinar izr. prof. dr. Borut Holcman: "Čudim se, da ministrstvo za kulturo ni takoj posredovalo, saj je na tem ministrstvu eden izmed ključnih zakonov – zakon o varstvu kulturne dediščine."

Celoten prispevek 24.ur o novem davku na sakralne objekte.

STA: Na okrogli mizi o vlogi Sodišča EU pri ohranjanju miru v EU, 22. decembra 2022

Datum objave: 23.12.2022 | Datum poteka: 31.12.2030

Maribor, 22. decembra - Sodišče Evropske unije, ki predstavlja vrhovni sodni organ evropske skupnosti, letos beleži 70 let delovanja. Obseg in raznolikost zadev, ki jih obravnava, sta se v zadnjih letih močno povečala. Še vedno pa po besedah sodnika Damjana Kukovca velja, da se s takšnim načinom reševanja sporov zagotavlja mir v EU.

Več na >>> STA.

Izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus za 24ur o morebitnih tožbah zaradi zdravniških napak, 1.decembra 2022

Datum objave: 06.12.2022 | Datum poteka: 31.12.2030

"Če pogledamo, koliko je vreden nek avtomobil in koliko "totalka" na avtomobilu, ki ti jo prizna zavarovalnica. Koliko boš pa dobil, če ne boš mogel trajno uporabljati roke?" se sprašuje izredna profesorica na mariborski pravni fakulteti Nataša Samec Berghaus. In po dolgotrajnem in za oškodovanca izjemno stresnem sodnem postopku pacient dobi malo. Zato eno od rešitev vidi v vodenju evidence, s pomočjo katere bi ugotavljali, katere zdravniške napake so najpogostejše in jih – namesto sankcioniranja – poskusili preprečiti." 

Celotna vsebina dostopnja >>> TUKAJ.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru o sodobnih Zevsih Evrope, 14. maj 2022

Datum objave: 20.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030

Celotno vsebino in strip dr. Horowitza, 4. del: Sodobni Zevsi Evrope si preberite >>> tukaj.

Prof. dr. Jurij Toplak o kamerah v sodnih dvoranah

Datum objave: 09.05.2022 | Datum poteka: 31.12.2030

Dr. Jurij Toplak, profesor ustavnega prava in predstojnik katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je za Siol predstavil ureditev snemanja sodnih obravnav v Sloveniji in tujini. "Videoprenos vseh obravnav velikega senata ponuja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), prenašana so bila sojenja od nekdanjega premierja Iva Sanaderja na Hrvaškem do teniškega igralca Novaka Đokovića v Avstraliji. Slovenija je med državami v Evropi med najbolj zaprtimi. Še nobene obravnave slovenska sodišča niso prenašala," je povedal.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večerovem Pogledu o EU kot želvi z zmajevo glavo in Kaj za EU pomenijo vojna v Ukrajini, Putin, brexit in ameriške volitve 2024?

Datum objave: 22.03.2022 | Datum poteka: 31.12.2030

Skupni učinek brexita ter izkušenj s Trumpom in Putinom tako pomeni nove izzive, a tudi priložnosti za EU. Kot vse krize doslej bo tudi vojna v Ukrajini evropske države pripeljala do tesnejšega sodelovanja - tako kot jih je epidemija covida-19 prepričala o krepitvi evropske zdravstvene unije, ki jo je sicer Robert Schuman predlagal že leta 1952.

V času priprave osnutka ustave za Evropo, ki ga je v letu 2003 pripravljala Konvencija o prihodnosti Evrope, je njen predsedujoči, bivši francoski predsednik Valéry Giscard d'Estaing, na mizo predsedstva postavil kitajsko porcelanasto želvo z zmajevo glavo. Ta po feng šuju simbolizira pogum, odločnost, dolgoživost, moč in uspeh. Pokazati je hotel, da delo Konvencije napreduje počasi, tako kot zmajeva želva. A obenem je z njo želel pokazati tudi svoje prepričanje o končnem uspehu. Tega uspeha pri ustavi za Evropo ni bilo, referenduma o njeni potrditvi sta bila neuspešna v Franciji in na Nizozemskem. Želva z zmajevo glavo na mizi pred predsedujočim Konvenciji o prihodnosti Evrope pa še danes simbolizira počasnost odločanja institucij EU.

Kljub temu EU večkrat preseneti. Krize sicer šokirajo tudi institucije EU, a vse pogostejše nizanje kriz je izboljšalo njihovo odzivnost. Tako je denimo marca 2020 Evropska komisija zelo hitro izdala smernice državam članicam o zagotavljanju čezmejnega pretoka delavcev v kritičnih sektorjih, od zdravstva do transporta in kmetijstva, s katerimi je presegla zaprtje mej ob izbruhu covida-19 v Evropi. Ruska invazija na Ukrajino pa je v zadnjih tednih EU prisilila, da v trenutku opusti vse svoje desetletja ukoreninjene tabuje v povezavi z obrambo.

Evropska unija prvič financira nakupe orožja za napadeno državo, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za "prelomni trenutek". Ker pogodbe EU preprečujejo, da bi skupni proračun financiral vojaške operacije, je EU Ukrajini zagotovila 500 milijonov evrov sredstev v okviru zunajproračunskega instrumenta, znanega kot Evropski mirovni sklad. Von der Leynova je ta korak pospremila s komentarjem, da je evropska obrambna politika bolj napredovala v šestih dneh kot prej v dvajsetih letih.

Ukrajinska vojna pomeni streznitev EU, potem ko desetletja ni znala poenotiti svojega pristopa do obrambe. Prvi poskus s tega področja pomeni pogodba iz Dunkirka (1947) med Francijo in Združenim kraljestvom o zavezništvu v primeru nemškega vojaškega napada. S pogodbo iz Bruslja (1948) je bilo to zavezništvo razširjeno na države Beneluksa. A po podpisu sporazuma Nato med ZDA, Kanado in Združenim kraljestvom (1949) so evropske države privolile prenesti svoje obrambne načrte na Nato.

Drugi poskus s tega področja pomeni predlog ustanovitve evropske obrambne skupnosti takratnega francoskega predsednika vlade Renéja Plevna. Leta 1952 je bila podpisana Pariška pogodba, ki je predvidevala enotno evropsko vojsko in evropski obrambni proračun. Namen pogodbe je bil preprečiti Nemčiji, da ponovi vojno. A Italija pogodbe ni ratificirala, v Franciji pa ratifikacija ni uspela. Po tem neuspehu se Nemčija in Italija pridružita Natu.

Združeno kraljestvo je tradicionalno imelo zelo pomembno vlogo pri evropski obrambi, saj je služilo kot most med kontinentalno Evropo in ZDA. Po eni strani je Združeno kraljestvo zahodne evropske države pripeljalo v Nato, po drugi strani pa so ZDA podpirale britansko članstvo v Evropski gospodarski skupnosti (1973).

Po padcu Berlinskega zidu in neenotnem odzivu na začetek jugoslovanskih vojn so države članice EU vzpostavile temelje sodelovanja na področju zunanjih zadev in obrambe v okviru Maastrichtske pogodbe (1992), a to je pomenilo bistveno manjšo integracijo, kot je štiri desetletja prej predlagal Pleven. Washington si je lahko oddahnil.

A anglo-ameriški napad na Irak leta 2003 je ustvaril globok prepad v Evropi, zlasti med francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in britanskim predsednikom vlade Tonyjem Blairom. Zahodnoevropske države so večkrat dale pobudo za odcepitev dela evropske obrambne politike od Nata, a so Britanci to zmeraj zaustavili.

Po britanskem referendumu, ki je podprl izstop iz EU (2016), in ob istočasnem poslabšanju transatlantskih odnosov v času ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa je EU postala bolj ambiciozna pri uresničevanju Plevnovega načrta. Eurobarometer je v času najbolj nenavadnih izjav Trumpa na vrhu Nata v Bruslju poleti 2018 kazal 75-odstotno podporo Evropejcev skupni obrambni politiki EU, kar jo je postavilo med prioritetna področja dela EU.

Z vojno v Ukrajini, negotovostjo, kaj bi lahko prinesle ameriške volitve 2024, in brez britanskega ministra na srečanjih obrambnih ministrov EU zadnji dve leti strateška avtonomija EU dobiva nove možnosti. V tem pogledu je zelo povedno, da je danska predsednica vlade Mette Frederiksen napovedala, da bo Danska 1. junija letos izvedla referendum o prekinitvi veljave izključitvene klavzule, po kateri Danska (kot edina država članica EU) ni sodelovala pri skupni obrambni politiki EU. Zaradi te klavzule je Danska izključena iz vseh zunanjepolitičnih odločitev EU, ki zadevajo obrambo. Tako denimo na srečanjih zunanjih ministrov EU danski minister zapusti sobo, ko dnevni red pripelje do obrambnih vprašanj. Ukrajinska vojna očitno pomeni večje zavedanje tudi danskih voditeljev in državljanov o geopolitični situaciji, ki jih obkroža.

Skupni učinek brexita ter izkušenj s Trumpom in Putinom tako pomeni nove izzive, a tudi priložnosti za EU. Kot vse krize doslej bo tudi vojna v Ukrajini evropske države pripeljala do tesnejšega sodelovanja - tako kot jih je epidemija covida-19 prepričala o krepitvi evropske zdravstvene unije, ki jo je sicer Robert Schuman predlagal že leta 1952.

Čas od Schumana do covida pa od Plevna do ukrajinske vojne je tako dolg, da lahko EU res primerjamo z želvo. A ob težkih preizkušnjah si zna nadeti zmajevo glavo. Če bi ta zmaj lahko pregnal agresorja, bi bilo sploh zaželeno - kot bi bilo dobro -, če bi se prenovljeno geopolitično razmišljanje evropskih voditeljev razširilo na vprašanje širitve EU, tako na Ukrajino kot na Balkan. Z dodatnimi mehanizmi ukrepanja v primerih kršitev načel vladavine prava v državah članicah bi EU vladavino prava, demokracijo in varnost v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za vstop lažje krepila, kot če jih pušča zunaj EU. S tem pa bi okrepila varnost celotne Evrope z vsemi spremljajočimi pozitivnimi učinki.

Vir: https://www.vecer.com/vecerplus/pogledi/pogled-eu-kot-zelva-z-zmajevo-glavo-kaj-za-eu-pomenijo-vojna-v-ukrajini-putin-brexit-in-ameriske-volitve-2024-10275500

Mariborska Pravna fakulteta koordinirala raziskovanje evropskega preiskovalnega naloga pod vodstvom izrednega profesorja dr. Mihe Šepca

Datum objave: 25.01.2022 | Datum poteka: 31.12.2030

Za učinkovitejše pridobivanje in izmenjavo dokaznega gradiva so organi Evropske unije leta 2014 sprejeli Direktivo o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Evropski preiskovalni nalog omogoča neposredno sodelovanje pravosodnih organov pri čezmejnem pridobivanju dokazov – brez vpletanja politike in na trdni pravni podlagi. Onemogoča arbitrarno zavrnitev čezmejnega sodelovanja pri pridobivanju dokazov, za katerega zaprosijo države članice EU.
 
Direktiva je mednarodno sodelovanje zato brez dvoma okrepila, postopke pridobivanja dokazov iz tujine pa pospešila. Vendar pa novi pravni instrumenti ter njihova uporaba v praksi navadno odpirata sveža vprašanja. Iskanje odgovorov na takšne nove izzive je bila naloga mednarodne skupine raziskovalcev, ki je pod vodstvom izrednega profesorja dr. Mihe Šepca iz Univerze v Mariboru pridobila sofinanciranje EU za raziskovanje evropskega preiskovalnega naloga.
 
"Sodelovanje in koordinacija velikih raziskovalnih evropskih projektov je zelo koristno tako za Univerzo v Mariboru kot tudi širše za mesto Maribor," še pojasni asistent Jan Stajnko. "
 
Celotno vsebino si preberite na strani >>>> Večera.

Vir: Večer

Prof. dr. Jurij Toplak za priznani portal Euractiv komentiral prakso Evropskega sodišča za človekove pravice

Datum objave: 15.11.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Mednarodni portal Euractiv je objavil članek o praksi Evropskega sodišča za človekove pravice na področju diskriminacije invalidov. Prof. dr. Jurij Toplak, predstojnik katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je komentiral prakso sodišča in še posebej sodbo Toplak in Mrak proti Sloveniji, s katero je sodišče odločilo, da so pritožnikoma bile kršene pravice, ki jih varuje Evropska konvencija človekovih pravic.

Članek lahko preberete >>> TUKAJ.

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih o priložnostih in pasteh slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, 1. julija 2021

Datum objave: 02.07.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Kot je za Odmeve presodila Janja Hojnik, specialistka za pravo EU-ja s Pravne fakultete Univerza v Mariboru, pa glede vprašanj reševanja pandemije med državami članicami velikih razkorakov ni. "Mislim, da je velika podpora med vsemi državami članicami, da se okrepijo naslednji koraki – to, kar je bilo zastavljeno v strategiji za zdravstveno unijo novembra lani, ni velikih odstopanj v stališčih držav članic. Bomo pa potem videli podrobnosti, kaj bo sporno med državami, za zdaj se mi zdi, da je velika podpora različnim pobudam, tako investicijskim kot razširitvi pristojnosti pristojnih agencij. Mislim, da ima tukaj slovensko predsedovanje veliko možnosti."
 
Celotno vsebino si lahko preberete >> tukaj << oz. vabljeni k ogledu video vsebine "Slovesen začetek predsedovanja I Odmevi".

Prof. dr. Janja Hojnik je za portal N1 komentirala možnosti, da Madžarsko zaradi spornega homofobnega zakona izključijo iz EU, 24. junija 2021

Datum objave: 30.06.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

 “Ne zdi se mi prav, da je Slovenija v tej zgodbi zavzela neko nevtralno držo, ker bo kmalu predsedovala Evropski uniji. Prav zato, ker predseduje, bi morala delovati kot varuhinja vrednot in prava EU. Zato me žalosti, da nas na zemljevidu glede odnosa do LGBTIQ skupnosti sedaj obarvajo med vzhodne države, čeprav smo že pred 30. leti v ustavo zapisali enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije glede na spolno usmerjenost.” – Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerza v Mariboru
 
Celotna vsebina na voljo >> tukaj <<.
 

Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje o predsedovanju Slovenije Svetu EU, 9. junija 2021

Datum objave: 11.06.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom na RTV Slovenija o predsedovanju Svetu Evropske unije - izzivi in zaveza.

Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.

Vabljeni k ogledu oddaje >> TUKAJ <<.