Posvet je bil namenjen organiziranosti zdravstva in drugi dan razpravi o reproduktivnih pravicah in pravici do življenja. Svoje prispevke so predstavili številni domači in tuji strokovnjaki s področja medicine, prava in drugih strok v povezavi z obravnavano temo. Znova se je interdisciplinarni pristop k obravnavi aktualnih tem pokazal za izredno učinkovitega, kar nam omogoča uskladitev različnih strokovnih pogledov, izoblikovanje rešitev za odprta vprašanja ter povezovanje teorije in prakse. 

Najprej je udeležence že tradicionalno nagovoril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, svoje poglede na problematiko Zdravstva med javnim in zasebnim so predstavili: Ministrica za zdravje prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, prof. dr. Rajko Pirnat, s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, prim. izr. prof. dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, zdravnica družinske medicine Vesna Pekarović Džakulin, mag. Marko Bitenc, direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje, ki je predstavil podjetniški način izvajanja javne zdravstvene službe, doc. dr. Mojca Tancer Verboten, glavni tajnik UM, ki je predstavila položaj zdravnikov v javnem sektorju (konkurenčna prepoved v zdravstvu), prof. dr. Karl Stöger s Pravne fakultete Univerze na Dunaju je predstavil avstrijsko izkušnjo, dr. Ana Kerševan, pogled generalne državne odvetnice na premoženjskopravne zahtevke iz naslova zdravstva, poglede na obravnavano tematiko in financiranje javnega in zasebnega zdravstva je predstavila doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, dr. Alenka Kolar, generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo zdravstva, je povedala več o stanju digitalizacije v zdravstvu, slednje je podpredsednik odbora za umetno inteligenco (CAI) pri Svetu Evrope Gregor Strojin spregovoril o uporabi umetne inteligence v zdravstvu.

Poglede na Pravico do življenja in reproduktivne pravice so predstavili dr. Marko Bošnjak, podpredsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko, doc. dr. Urban Vrtačnik je predstavil zakonodajo na tem področju, poglede zdravnikov  na to tematiko so predstavili: izr. prof. dr. Milan Reljić, doc. dr. Nejc Kozar, izr. prof. dr. Faris Mujezinović, izr. prof. dr. Bojana Pinter, prof. dr. Krešimir Pavelić. Prof. dr. Miro Cerar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil ugovor vesti pri umetni prekinitvi nosečnosti, prof. dr. Suzana Kraljić pravico do poznavanja izvora s predstavitvijo pravnih in etičnih dilem, prof. dr. Rajko Knez, ustavni sodnik, primerjalna (precedenčna) vrednotenja pravice do življenja. Poglede zdravnika na zdravniško pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in evtanazijo so predstavili prim. Jelka Reberšek Gorišek, prof. dr. Vojko Flis, Peter Golob, predsednik Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici RS. Prof. dr. Alojz Ihan je povedal več o Dialogu med strokami, javnostjo in predlagatelji zakona o prostovoljnem končanju življenja, asist. dr. Gabriel Kavčič s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil pogled teologa na pravico do življenja. Med študenti Univerze v Mariboru je bila izvedena anketa, katere rezultate pogleda mladih na pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in evtanazijo so predstavili na posvetu.

V sredo, 20. marca 2024 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala Študentska okrogla miza na temo umetne prekinitve nosečnosti in vzporedno na MS Teams Mednarodna sekcija na teme posveta, kjer so se predstavili številni tuji strokovnjaki.
 

V Hannovru se je med 14. in 16. decembrom 2023 odvil strokovni sestanek konzorcija 8 partnerskih institucij, ki jih v okviru EU (Justice) projekta "Digi-Guard" koordinira Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.
Projekt naslavlja težave (čezmejnega) elektronskega vročanja, dokazovanja z elektronskimi dokazi ter izvajanja videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah v EU. Partnerji projekta (poleg PF UM) so "Leibniz Universität Hannover", "Universiteit Maastricht", "Sveučilište u Rijeci, Pravni fakultet", "Universität Graz", "Uniwersytet Wroclawski", "Inštitut za primerjalno pravo pri pravni fakulteti v Ljubljani", Cepris d.o.o. Sestanka so se s strani Pravne fakultete udeležili prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Tomaž Keresteš, doc. dr. Katja Drnovšek, asist. Denis Baghrizabehi in Jasmina Klojčnik.
Udeleženci sestanka so začrtali pomembne smernice za zaključno fazo raziskovalnih dejavnosti v projektu. To zajema predvsem pripravo primerjalnopravnih analiz, ki črpajo iz bogatega nabora nacionalnih poročil za 15 držav članic. Slednje pomagajo opredeliti polje učinkovitih procesnopravnih ureditev in priložnost za prevzem dobrih praks ali bodočo harmonizacijo.
 

Knjiga obravnava in komentira vprašanja in težave, ki se pojavljajo, kadar se na Švedskem priznavajo in izvršujejo tuje sodne odločbe na področju stvarnega prava, in sicer na podlagi nadnacionalnih pravil iz uredbe Bruselj I iz leta 2012, Luganske konvencije iz leta 2007, Haaške konvencije iz leta 2005 in Haaške konvencije iz leta 2019, deloma pa na podlagi švedskega mednarodnega zasebnega prava in procesnega prava. V zadnjih letih je sicer mogoče reči, da so navedena pravna vprašanja doživela živahen razvoj.

Knjiga bo v nepogrešljivo pomoč tako švedskim podjetjem, odvetnikom in drugim pravnim svetovalcem, kot tudi sodiščem in drugim organom, ki se ukvarjajo s priznavanjem in izvršitvijo tujih sodnih odločb in, ki morajo v zvezi s tem presojati pravna vprašanja, ki nemalokrat povzročajo številne težave.

Avtorica knjige Marie Linton, sicer izredna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Uppsali in predsednica Švedskega združenja za primerjalno pravo je sodelovala pri številnih projektih v okviru Inštituta Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah / Access to civil justice, trenutno pa sodeluje tudi v okviru evropskega projekta Digi-guard, ki ga prav tako koordinira Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in inštitut Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah / Access to civil justice (ACJ).  

Spomnimo še, da je pred kratkim ravno Univerza v Uppsali na Švedskem podelila častni doktorat prof. dr. dr. h. c. mult. Vesni Rijavec, prodekanici Pravne fakultete Univerze v Mariboru za mednarodno sodelovanje in promocijo.

Preberite več o knjigi

Vabljeni k branju!

Monografija (i) pojasnjuje pomen dejstva, da pravosodno sodelovanje spada v okvir Pogodbe ES (ii) predstavlja ozadje ukrepov in predlogov, ki so podlaga za nadaljnje delo Evropske komisije pri pripravi zakonodajnih predlogov; (iii) primerja izvršilne okvire izbranih nacionalnih zakonodaj (Anglija, Nemčija, Francija, Švedska, Španija); (iv) podrobno preučuje obstoječe stanje v zvezi s ključnimi vprašanji izvršbe (pridobivanje informacij o dolžnikovem premoženju, začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja, vročanje pisanj, eksekvatura, čezmejni nalogi za rubež itd.) v okviru izbranih nacionalnih zakonodaj in evropskih/mednarodnih instrumentov ter (v) ocenjuje možnosti za izboljšanje sodelovanja med državami članicami in ovire, ki otežujejo usklajevanje.

Knjiga predstavlja neprecenljiv referenčni vir za praktike in oblikovalce politik, prav tako pa bo v pomoč kot izhodišče tistim, ki se želijo vključiti v nadaljnje primerjalnopravne raziskave o obravnavanih temah.

Avtorica knjige Wendy Kennett  je profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Cardiffu in ena izmed pridruženih članov inštituta Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah / Access to Civil Justice Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Trenutno poučuje pogodbeno pravo na dodiplomski stopnji in mednarodno gospodarsko arbitražo na programu LLM.  Njeno delo na področju civilnega postopka in izvršbe pa je odmevno tudi v mednarodni skupnosti.

Preberite več o monografiji.

Vabljeni k branju!

Na začetku so v knjigi najprej navedeni splošni premisleki in poskusi sistematizacije izvršilnih naslovov, v nadaljevanju pa se nato knjiga bolj posveča specializiranim pristopom k različnim vrstam izvršilnih naslovov. Pri pripravi monografije so avtorji črpali vsebino iz bogatega nabora podatkov, ki so jih pridobili v okviru raziskovalnega projekta pod okriljem inštituta Access to Civil Justice (ACJ) »Diversity of Enforcement titles in cross-border debt collection in the EU«- EU-En4s.

Monografija vsebuje več prispevkov, nastalih v avtorstvu učiteljev in visokošolskih sodelavcev Pravne fakultete Univerze v Mariboru in inštituta Sodno varstvo pravic v civilnih postopkih ali Access to Civil Justice (ACJ):

• Vesna Rijavec: Enforcement Titles Under Brussels I bis Regulation from National to EU Frameworks ter Pendency Rules
• Tomaž Keresteš: Enforcement Titles in the EU: Common Core After All?
• Tjaša Ivanc in Denis Baghrizabehi: Related Actions
• Katja Drnovšek: Comparative View on the Divergence of Structure and Substance of Judgements
• Denis Baghrizabehi: Searching for Res Judicata at the Edges of National Procedural Autonomy

Znanstvena monografija »Diversity of Enforcement Titles in the EU« predstavlja dragocen prispevek k teoriji evropskega civilnega postopka in je lahko v veliko pomoč pri reševanju čezmejnih sporov, zato so ugotovitve, zbrane v knjigi, zagotovo zanimive za široki krog občinstva in nudijo oporo tako pri raziskovalnem delu na dotičnih področjih, kot pri delu v praksi.

Knjigo je mogoče naročiti bodisi v e-obliki, kot tudi v fizični obliki

Vabljeni k branju!