Razlogi za študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru - FAKULTETI USPEŠNIH PRAVNIKOV

I. PRAVO JE VEŠČINA DOBREGA IN PRAVIČNEGA

Naravoslovne znanosti rado poudarjajo, da je naravni svet okoli nas predmet njihove študije, medtem ko družboslovne smiselno enako trdijo za študij družbe. Zgodovinarji, denimo, svojo disciplino označujejo za »učiteljico življenja«. Nemara premalokrat pa pravniki izpostavimo, da je pravo takisto (ali še bolj) učenje o delovanju našega sveta, o življenju. Tudi pravo ima že od rimske antike svoje reklo, ki ga ne izpostavljamo dovolj pogosto, in sicer: »pravo je veščina dobrega in pravičnega«.

Sodobno pravo ureja razmerja na skoraj vseh področjih družbenega življenja. Naj vas zanimajo varstvo okolja, obdavčevanje podjetnikov, zunanja politika države ali pravice iz socialnega področja, pravnik najde mesto povsod, kamor seže črka zakona. Študij prava je študij o družbenih odnosih in njihovem urejanju in skozenj se naučimo kako svet deluje. Ne verjamete? Oglejte si poročila na poljubni dan. Verjetno bo govora o stečaju kakšnega podjetja; ropu kakšne poslovalnice; ali pak o arbitražnem sporazumu. S prvim primerom se bavi stečajno pravo; z drugim kazensko; s tretjim mednarodno. Študij prava bo za razliko od novinarskih špekulacij pravniku ponudil orodja za razumevanje in reševanje teh konfliktov. Pravnik razume družbo in svet. Ker pa pravniki rešujemo družbene konflikte v skladu z ideali tistega, kar je dobro in pravično, radi poudarimo frazo »ius est ars boni et aequi« oz. pravo je veščina dobrega in pravičnega. Razumevanje sveta okoli sebe namreč koristimo za višje dobro. Pravo omogoča tistim, ki želijo prispevati k prizadevanjem po boljšemu, da postanejo resni deležniki družbenega in strokovnega diskurza. Naredite razliko skozi pravo.

 

II. ŠIROKE KARIERNE MOŽNOSTI

Pravo je ena najbolj aplikativnih družboslovnih znanosti. Ni nobenih praktičnih omejitev za področje pravnikovega delovanja.

Vsakomur so vsaj površinsko poznane vloge sodnikov, odvetnikov, tožilcev in notarjev. V gospodarstvu pravniki opravljajo zelo različna dela. Vsaka gospodarska družba potrebuje za svojo ustanovitev in poslovanje pravnika. Sklepajo se najrazličnejše pogodbe, ki jih pripravljajo in pregledujejo ravno pravniki na vseh področjih gospodarstva, od upravljanja s človeškimi viri do kriptovalut. Prav kriptovalute lahko služijo tudi kot primer prilagodljivosti pravnikovega dela. V svetu pospešene digitalizacije namreč vznikajo zmerom nova družbena razmerja in pravniki so pozvani k zastopanju pravic in interesov udeležencev teh razmerij. Podobno velja za delo v upravi. Napačna je predstava pravnika - birokrata. Delo v javni upravi je razvejano in mnogokrat se pravniki soočajo z zahtevnimi primeri sprejemanja daljnosežnih odločitev; npr. glede infrastrukturnih projektov ali oblikovanju diplomatske poslanice.

 

III. MOŽNOSTI SPECIALIZACIJE

Ker pravo naslavlja širok spekter družbenih razmerij, lahko študenti temu razumljivo uberejo specifično področje, ki jih posebej privlači in se mu posvetijo že v času študija.

Nekoga npr. privlači kariera tožilca, zavoljo česar bo pozornost med študijem namenjal kazenskopravnim predmetom, si v višjih letnikih med izbirnimi predmeti prav tako izbral razpoložljive kazenskopravne predmete, se nato osredotočil na pripravništvo pri tožilstvu in slednjič tudi postal tožilec. Vendar se tukaj pot seveda ne konča saj imajo tudi tožilci specializirane enote in se vseskozi izobražujejo.

Spet drugega bolj privlači gospodarsko pravo. Ta se bo posvečal civilnemu in gospodarskemu pravu, ubral temu primerne predmete in opravljal pripravništvo pri odvetniku ali gospodarski družbi. Po zaključku študija ali pripravništvu bo v tujini ali doma morda opravil specialistični magisterij (LLM), na področju, ki ga konkretno zanima (na primer: konkurenčno pravo, bančno pravo, finančno pravo, arbitražno pravo).

Po istem kopitu bi lahko opisovali karierne možnosti interesentov drugih pravnih področjih.

 

IV. PRAVO OBETA DINAMIČNO KARIERO, KI GOJI AMBICIJE

Kdor je ambiciozen, zanj je pravo ta prava izbira. Ne gre se čuditi, da je večina državnikov, vred s predsedniki držav, pravnikov. Profil človeka, ki je prizadeven, vztrajen, deloven in predan, skupaj z razumevanjem razmerij oblastvenih položajev in strukture moči, bo najprizadevnejšim ponudil možnosti napredovanja v položaju.

Vnovič je področje pravnikovega uspeha povezano z njegovim konkretnim interesom. Mnogo pravnikov najde svoj smoter v politiki. Drugi se dokazujejo v odvetniških pisarnah in dospejo do položaja partnerja pri velikih odvetniških pisarnah. Spet tretji se ne želijo podajat na takšno pot ali pa najdejo klicanje na drugem področju.

Ker je pravo danes zares dinamičen poklic je prehodnost med poklici večja kot kadarkoli poprej. Že v času pripravništev in študija se mnogi udejstvujejo na različnih področjih (nekdo bo denimo pripravništvo opravljal pri odvetniku, nekdo pa bo tačas že delal za nepremičninsko agencijo), kasneje v karieri pa prehajajo k drugim delodajalcem, kadar menijo, da so pri njihov bolj konkurenčni pogoji dela.

Ker je pravo tudi karierni poklic, pravnik ni omejen na opravljanje iste službe svojo celotno aktivno obdobje. Pravnik raste, se preskuša in gradi svojo kariero skozi čas; kasneje pa zaradi prehodnosti tudi hitro najde drugo pot, če tako hoče.

 

V. JEZIK JE PRAVNIKOVO ORODJE

Tekom študija se boste priučili cenjenih veščin javnega nastopanja, retorike, pisanja, kritičnega razmišljanja, sintetiziranja znanja, pravil logičnega razmišljanja… Navadili se boste dela v skupini, samostojnega raziskovanja in argumentiranja svojih stališč. Postali boste sproščeni v samozavesti, ki jih ta znanja prinašajo. Še tako sramežljivi se boste privadili komunikativnosti.

Vse ta in podobne veščine pridejo prav v vsakodnevnem življenju in vas opremijo z orodji, ki so potrebna za manevriranje v današnjem svetu vse kompleksnejših odnosov.

 

VI. PRAVO IMA MEDNARODNI PREDZNAK IN PRAVNIK LAHKO POJDE V TUJINO

V globaliziranem svetu pravo raste in se prilagaja potrebam ljudi ter razvija onkraj meja naše države. Pravna fakulteta vas bo opravila z znanjem mednarodnih pravnih aktov in temelji tuje-jezične terminologije, ki vam bodo omogočali mednarodno sodelovanje in poslovanje ter vas pripravili na morebitno delo v tujini.

Sodobni pravnik ni stacionaren. Med študijem ga bo v tujino ponesel Erasmus, študentsko tekmovanje ali kakšna druga možnost izmenjave. Po zaključku pa nemalo kdo pojde v tujino opravljati pripravništvo h kakšni mednarodni ali vladni organizaciji, odvetniški pisarni ali pa se odloči za specializacijo znanj na drugi univerzi. Še posebej v EU postaja prehodnost pravnikov ob odpravljanju administrativnih ovir vse večja. Zato je odveč bojazen, da bi vam pravo ne omogočalo izhoda na tuje. Pravo je eden izmed poklicev, ki omogoča delo v tujini.

 

VII. DOBRIH PRAVNIKOV NI NIKOLI PREVEČ

Verjetno ste od prijateljev in sorodnikov slišali svarila, češ pravnikov je preveč. Res je, da pravo ni ravno deficitaren poklic. A naj vas to nikar ne odvrne od študija. Dobrih pravnikov ni nikoli preveč.

Za katerokoli poklicno pot že se boste odločili, povsod bo veljalo, da posamezniki, ki študij jemljejo bolj resno in z večjo mero prizadevnosti, tudi hitreje in lažje uspejo. Zavedajte se, da gradite ne le svojo kariero, marveč tudi svojo bodočo osebo. Če se v prihodnosti vidite kot marljivega in vestnega človeka, takšnega v čigar družbi radi postopate, potem morate na tej želji graditi že med študijem. In če boste pokazali opisane lastnosti med študijem, se vam obeta akademski in življenjski uspeh.

Merilo uspeha na konkurenčnem trgu pravniških poklicev niso le gole ocene. Vsi se zavedamo, da ocene včasih niso resnično merilo znanja. K ocenam bodo uspeh doprinesle še številne obštudijske dejavnosti, ki jih nudi Pravna fakulteta v Mariboru. Mednarodna tekmovanja, praksa med študijem, projekti raznih društev pravnikov in udejstvovanja na okroglih mizah, seminarjih ter številne druge aktivnosti so prav tako kazalci uspešnosti. Te kazalce bo upošteval in cenil trg na katerega se podajate ob zaključku študija.

Storitve pravnikov so zmerom potrebne v pravosodju, upravi in gospodarstvu. Potreba po (dobrih) pravnikih ne pojenja.

 

VIII. OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI

Če v srednji šoli sodelujete pri obšolskih dejavnostih, ni bojazni, da tega ne bi počeli še na Pravni fakulteti. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru obštudijskih dejavnosti nikoli ne zmanjka:

- Debatni klub;

- Pevski zborček;

- Tekmovanja študentov;

- Jezikovni tečaji;

- Študentski svet Pravne fakultete (ŠSPFUM);

- Društvo študentov Pravne Fakultete (DŠPFUM);

- Evropsko društvo študentov prava ELSA;

- AEGEE.
 

IX. ŠTUDIJ PRAVA NISO LE KNJIGE

Društva študentov prava, ki delujejo na fakulteti organizirajo številne aktivnosti akademskega značaja in aktivnosti bolj sproščene narave. Med prvo-navedene lahko primeroma uvrstimo literarne natečaje, esejistična tekmovanja, izobraževalne seminarje... Med drugo-navedenimi pa seveda ne gre spregledati številnih študentskih zabav, druženj, piknikov in vikendov.

Življenje študenta prava nikakor ni le strmenje v knjige in zakone ali poslušanje predavanj. Pravniki so ravno tako skloni k spoštovanju reka »carpe diem« kot vsi ostali vrstniki, če ne še bolj. Ne nazadnje so pravniki bili zmerom nosilci kulture, z dr. Prešernom na čelu.

 

X. TEORIJA IN PRAKSA GRESTA Z ROKO V ROKI

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru si prizadevamo študente karseda bolj vključevati v prakso že med študijem. Vaje in seminarji so naravnani izrazito praktično, saj se usmerjajo na reševanje primerov iz resničnega življenja. Seveda pa se naša prizadevanja ne končajo s tem.

V okviru projekta amicus curiae (prijatelji sodišča) se študentje podate na sodišče, kjer vam sodniki omogočijo vpogled v delo na sodišču, sami pa se preizkusite v reševanju pravnih vprašanj aktualnih zadev.

V okviru državnega tekmovanja Študentska pravda, ki se odvija na naši fakulteti, se študenti vživite v vlogo odvetnikov in v večmesečni preizkušnji izkazujete kot odvetniki pri pripravi na obravnavo, kjer sodijo resnični sodniki in odvetniki iz prakse. Opisano lepo odraža slogan tekmovanja: Postani odvetnik že med študijem.

Podobne izkušnje boste deležni tudi, če se udeležite državnega Tekmovanja iz pogajanj, ki se ravno tako vrši pod našo streho. Na državni ravni pa je tekmovanj še večje število (Pitamičevo tekmovanje, Prav(n)a rešitev, Rubikon… Naši študenti se vseh naštetih tekmovanj redoma udeležujejo in dosegajo uspehe.

Seveda pa naši študenti tekmujejo v tujini tudi na največjih svetovnih tekmovanjih študentov prava, kot sta denimo Willem C. Vis Moot Court in European Law Moot Court.

Vsa te in podobne dejavnosti vas oblikujejo v dobrega pravnika, ki ob zaključku študija bodočemu delodajalcu že lahko postreže z izkustvi iz prakse. Priložnosti za dokazovanje in nabiranje izkušenj med študijem je ogromno.

 

XI. KNJIŽNICA PRAVNE FAKULTETE

Pravna fakulteta razpolaga z bogato založeno knjižnico, ki omogoča dostop do vseh večjih regionalnih in svetovnih podatkovnih ter naročniških baz pravne literature.  S tem je študijska in raziskovalna dejavnost močno oplemenitena. Študenti lahko brskajo po zakladnici domačih in tujejezičnih monografij, strokovnih in drugih znanstvenih delih. Ob knjižnici je kot poseben prostor urejena čitalnica. Dostop do spletnih vsebin, tj. podatkovnih baz je urejen z oddaljenim dostopom, kar pomeni, da lahko študenti prebirajo knjige in članke od doma, v e-obliki.

 

XII. ŠTUDIJ PRAVA JE IZZIV

Študij prava si lahko zastavite kot intelektualni izziv. Ne gre tajiti, da študij prava ni lahek. A ob vseh opisanih prednostih, ki jih pravo omogoča in daje, je samoumevno, da nekaj tudi terja. Študij bo razgibal vaše sive celice, ki bodo v teh nekaj letih pretekle maraton. Vendar boste ob koncu smeli z mirno vestjo dejati, da ste ta tek ne samo prestali, temveč tudi zmagali.  

 

XIII. ŠTUDIJ PRAVA JE PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK

Ne glede na to, kakšno izkušnjo ste imeli s srednjo šolo, z vpisom na Pravno fakulteto obrnete nov list v svojem življenju. Še nepopisano poglavje, ki ga boste popolnili sami. Prav zato, ker je pravo nekaj, kar se pričnete učiti šele na fakulteti, od temeljev navzgor - nekaj novega skratka - ste postavljeni v enak izhodiščni položaj z vsemi ostalimi študenti. Ne nadaljujete zgolj s predmeti iz srednje šole, ki so vas morda težili ali ste jih smatrali nezanimive. Imate zares izvrstno priložnost začeti znova in prosti bremen preteklega. Če vas pa v srednji šoli zanimajo predmeti kot npr.: geografija, zgodovina, logika, sociologija, filozofija… pa je to lahko le toliko bolj spodbuden znak k študiju prava, saj se pravo v svojih robnih delih dotika spoznanj omenjenih ved.

 

- Denis Baghrizabehi, diplomant Pravne fakultete Maribor, danes asistent naše fakultete