Novice

Novice 21 do 40 od 41

Willem C. Vis Pre-moot na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru

Datum objave: 6. March 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru smo 3. 3. 2018 organizirali manjše pre-moot – predtekmovanje oziroma vajo, ki je služila kot priprava na finale tekmovanja Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot, ki se bo kmalu odvilo na Dunaju. Predtekmovanja sta se poleg mariborske ekipe udeležili še zagrebška in graška ekipa, kot arbitri pa so sodelovali »coachi« oziroma pomočniki pri pripravi ekip in več nekadnjih tekmovalcem.

Coachem Denisu Baghrizabehiju ( PF MB), Lini Burkelc Juras (PF MB), Thomasu Hellerju (PF MB), Teni Hoško (ZG) in Antunu Biliću (ZG) so se tako kot arbitri pridružili še Martina Boršič, Iva Černezel, Renato Kenda, Mitja Robin in Peter Rižnik. Tekmovanje je potekalo kar cel dan, odvilo pa se je pet soočenj, razdeljenih na tri kroge. Izvedba več soočenj je bila žal onemogočena zaradi bolezni več tekmovalcev.

Prvi krog predtekmovanja je potekal od pol devetih do pol enajstih, v njem so se v Sodni dvorani naše fakultete soočili tekmovalci iz Maribora in Zagreba, medtem ko so se v Auditorium Maximum pomeril tekmovalci iz Gradca in Zagreba. Drugi krog, ki je trajal od pol enajstih do pol dveh, je postregel z obračunom med Mariborom in Gradcem v Sodni dvorani in Zagrebom ter Mariborom v Auditorium Maximum. Po drugem krogu je sledil premor za okusno kosilo in druženje, ki nam ga je, kot tudi celotno izvedbo predtekmovanja, omogočila Pravna fakulteta Univerze v Mariboru. Prijetno siti so se ob pol treh v tretjem krogu v Sodni dvorani soočili še tekmovalci iz Zagreba in Gradca.

Naše predtekmovanje je ne le doseglo svoj namen in pomagalo našim tekmovalcem k boljšim pripravam na finale tekmovanja, temveč tudi omogočilo oblikovanje vezi in zbližanje tekmovalcev z različnih fakultet, ki bo nedvomno pozitivno vplivalo tudi na sodelovanje prihodnjih generacij.

Mihael Pojbič  

        

Ponosni na olimpijce, študente in diplomante Univerze v Mariboru

Datum objave: 19. February 2018 | Datum poteka: 31. May 2018

Univerza v Mariboru iskreno ponosna na vrhunske športnike, ki na zimskih olimpijskih igrah 2018 v Pjongčangu dokazujejo, da lahko posamezniki, ki so visoko motivirani, zavzeti in ki premorejo izjemno notranjo odločnost, doseči svoje cilje, izstopijo iz povprečja ter navdihnejo tudi nas.

Matija Pintarič je študent Pravne fakultete Univerze v Mariboru na Univerzitetnem študijskem programu Pravo.

Univerza v Mariboru navija za celotno olimpijsko reprezentanco Slovenije, še posebej močno pa stiska pesti za svoje študente in diplomante. Med člani olimpijske reprezentance ZOI Pjongčang 2018 je namreč precej olimpijcev, ki so študenti na mariborskih fakultetah ali pa so svoj študij na Univerzi v Mariboru uspešno zaključili. Med njimi so Jakov Fak, Peter Prevc, Filip Flisar in mnogi drugi.
 

​Študenti in diplomanti Univerze v Mariboru, člani olimpijske reprezentance Slovenije 2018:
  • Alenka Čebašek: tek na smučeh​​
  • Vesna Fabjan: tek na smučeh
  • Jakov Fak: biatlon​
  • Filip Flisar: smučanje prostega sloga
  • Štefan Hadalin: alpsko smučanje​
  • Miha Hrobat: alpsko smučanje
  • Marjan Jelenko: nordijska kombinacija
  • Klemen Kosi: alpsko smučanje
  • Žan Košir: deskanje na snegu
  • Aleš Kranjc: hokej na ledu
  • Žan Kranjec: alpsko smučanje
  • Žiga Pavlin:​ hokej na ledu
  • Matija Pintarič: hokej na ledu
  • Urška Poje: biatlon
  • Peter Prevc: smučarski skoki​
  • Tim Kevin Ravnjak: deskanje na snegu
  • Nika Razinger: tek na smučeh
  • Tina Robnik: alpsko smučanje
  • Robert Sabolič: hokej na ledu

Vir: UM

Naš študent David Borlinič Gačnik v Pravni praksi o vseslovenskem tekmovanju ŠTUDENTSKA PRAVDA

Datum objave: 1. February 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

David Borlinič Gačnik, ki je zaključil študij prava na I. stopnji in je trenutno absolvent magistrskega študija na PF UM je v Pravni praksi št. 3-4, ki je izšla 25. januarja 2018, objavil besedilo o letošnjem primeru prometne nesreče povzročene s samovozečim vozilom, ki so ga tekmovalci reševali na vsakoletnem tekmovanju Študentska pravda v organizaciji Študentskega sveta PF in Pravne fakultete Maribor. Ideja o tekmovanju se je rodila znotraj Študentskega sveta PF UM.

Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.

Ključ za uspeh na tekmovanju je poznavanje primera ob obvladanju procesnih pravil civilnega pravdnega postopka in materialnega prava. Značilnost tekmovanja je pravilo iura non novit curia,1 ki obveznost sodišča, da pravno kvalificira tožbeni zahtevek, prenaša na tekmovalce. Ti morajo tako poleg zatrjevanja in dokazovanja dejstev zatrjevati ter dokazovati tudi pravo.

Tekmovalci se najprej srečajo pri pripravi pisnih vlog (tožbe in odgovora na tožbo), kasneje pa še v procesnem diskurzu pred sodiščem. Izmed vseh prispelih tožb sta izbrani dve najboljši, nato pa se tekmovalci postavijo v vlogo toženca in podajo odgovor na najboljšo tožbo. Parametri ocenjevanja izdelkov obsegajo pravilnost in primernost tožbenih zahtevkov, argumentacijo, jezik, videz vlog ipd.

Ekipe, ki so oblikovale najboljše pisne izdelke, so se prebile na ustni del tekmovanja. Ta je bil izveden z dvema simultanima polfinalnima in eno finalno obravnavo, ki so potekale 13. decembra 2017 na PF Univerze v Mariboru. Na obravnavah so za procesno vodstvo in ocenjevanje študentov skrbeli strokovnjaki iz prakse. Na polfinalnih obravnavah so sodna senata sestavljali: predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru Alenka Zadravec, odvetnik Andrej Kac (Odvetniška pisarna KAC & odvetniki), Suzana Bončina Jamšek (ODI Law Firm), dr. Andrej Ekart, odvetnik dr. Miha Šošić in arbiter Peter Rižnik (Konrad & Partners). Senat na finalni obravnavi so sestavljali: podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru dr. Urška Kežmah, odvetnica Vesna Gorjup Zupančič (Odvetniška pisarna Gorjup) in odvetnik Andrej Pohar (Odvetniška pisarna Čeferin). Simulirano sodišče v zadevi ni izreklo sodbe, temveč je glede na vsebino argumentov in profesionalnost ocenjevalo nastope posameznikov in ekip. V finale sta se uvrstili ekipa PF Univerze v Ljubljani (v sestavi: Elizabeta Korenčan, Tilen Majnik, Anže Molan in Vid Žepič) in ekipa PF Univerze v Mariboru (v sestavi: Špela Stanec, David Borlinič-Gačnik, Nina Marin, Aljaž Sagadin in Aljaž Sekolovnik). Zmagala je ekipa PF Univerze v Ljubljani. Za nagrado je vsak član zmagovalne ekipe prejel knjižno nagrado GV Založbe.

Letošnji primer se je nanašal na povrnitev škode, ki je nastala v prometni nesreči, povzročeni s samovozečim vozilom nemškega proizvajalca. Za zapletenost primera je poskrbel mladoletnik, ki je pred trkom posegel v avtonomno delovanje vozila. Mladoletnika je za volan posedel njegov oče, ki ni bil lastnik vozila, temveč ga je najel od podjetja, ki se je ukvarjalo z oddajo vozil. Podjetje je pred oddajo avtomobila izklopilo avtomatske posodobitve navigacijskega sistema, kar je skupaj z neustrezno označeno spremembo prometnega režima (ki je operacijski sistem vozila zaradi izklopljenih posodobitev ni ustrezno zaznal) in posegom mladoletnika pripeljalo do trka z oškodovanko. Ta je utrpela hude poškodbe in je med zdravljenjem umrla. Pred smrtjo je v trenutku lucidne zavesti pooblastila odvetnika, da vloži predpravdni zahtevek in morebitno tožbo za povrnitev nepremoženjske škode. Naloga zastopnikov tožeče strani je bila, da kot zastopniki pravnih naslednikov oškodovanke s tožbo zaobsežejo vse, ki bi utegnili odgovarjati za povrnitev njihove škode in škode, ki je nastala njihovi pravni prednici. Naloga zastopnikov tožene strani pa je bila, da pripravijo obrambo zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana avtomobilska odgovornost.

V ustni fazi so se najprej razreševale procesnopravne dileme. Naslovljeni sta bili zlasti vprašanji pristojnosti in kumulacije zahtevkov. V zadevi je bil podan mednarodni element - vozilo je bilo izdelano pri podjetju, ki ima sedež v Nemčiji, zato je bilo treba razrešiti vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča v Sloveniji. Tekmovalci so pristojnost sodišča utemeljili po Uredbi Bruselj Ia,2 ki je v konkretnem primeru merodajni akt za določitev mednarodne pristojnosti. Nadalje je bilo treba razrešiti stvarno legitimacijo tožečih strank v povezavi s terjatvijo na povrnitev nepremoženjske škode, nastale njihovi pravni prednici. Sporna je bila možnost prehoda te terjatve na dediče. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo določbo 184. člena Obligacijskega zakonika (OZ)3, ki je prehod terjatve za povrnitev nepremoženjske škode vezala na priznanje s pravnomočno sodno odločbo ali pisnim sporazumom. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve zavzelo stališče, da preide terjatev za povrnitev nepremoženjske škode na dediče oškodovancev, če je oškodovanec, ki je utrpel nepremoženjsko škodo, izrazil voljo, da za utrpljeno škodo dobi zadoščenje v obliki denarne odškodnine.4 Vprašanja, ali mora biti ta terjatev zahtevana sodno ali izvensodno, ni razrešilo.5 Zastopniki tožeče stranke so trdili, da za podedljivost terjatve zadostuje že vložitev predpravdnega zahtevka s strani oškodovankinega odvetnika oziroma že pooblastitev slednjega. Nasprotna stran pa je zastopala stališče, da trenutek, ko nepremoženjska škoda izgubi osebno naravo, nastopi šele s trenutkom vložitve tožbe, in podredno ugovarjala veljavnosti pooblastila.

V povezavi s primerom so se odprla tudi številna še kako aktualna vprašanja odgovornosti za škodo, ki nastane ob uporabi samovozečih vozil. Ali lahko samovozeče vozilo na primer štejemo za nevarno stvar? Za negativen odgovor govorijo nekateri statistični podatki, ki kažejo nizek odstotek povzročenih nesreč s tovrstnimi vozili v primerjavi z odstotkom nesreč, ki jih povzročijo običajna vozila. Če je odgovor negativen, se poraja vprašanje, ali samovozeče vozilo morebiti postane nevarna stvar v trenutku, ko v delovanje vozila poseže tretja oseba. Po veljavni pravni ureditvi je odgovornost običajno na strani voznika ali proizvajalca, zaradi razvoja tehnologije pa bi lahko bila v prihodnosti (delno) odgovorna celo umetna inteligenca.6 Odgovor na vprašanje, kdo bo v takšnih primerih odgovoren, bo odvisen od stopnje avtomatiziranosti in pozornosti voznika za volanom.7 Za zdaj v naši pravni ureditvi temelja za odgovornost umetne inteligence sicer ni, a dejstvo, da so snovalci primera prepoznali aktualno tematiko in jo postavili kot izziv, daje letošnjemu tekmovanju Študentska pravda še dodatno težo.

Opažamo spodbuden trend, da se vse več mladih pravnikov odloča za nastop na tem ali onem domačem ali tujem tekmovanju. To ruši nekatere stereotipe o njihovi apatičnosti in kaže na njihovo samoiniciativnost ter željo po raziskovanju novega. Študentska pravda je dokaz, da raste tudi interes študentov za tekmovanja, ki zadevajo reševanje primerov v pravdnem postopku. Plodna tla za nadaljnji razvoj v simbiozi ustvarjajo strokovnjaki iz prakse, ki tekmovanje približajo resničnemu postopku pred sodiščem, snovalci primerov, ki postrežejo z zagonetnimi primeri, in samoiniciativni tekmovalci, ki poiščejo odlične odgovore na zapletena pravna vprašanja.


1 V civilnih postopkih sicer velja načelo iura novit curia, ki pomeni, da sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 917/2006 z dne 16. aprila 2009). To nadalje pomeni, da mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 4788/2008 z dne 4. marca 2009). V postopku tekmovanja Študentska pravda velja zaradi pedagoške, simulacijske in kompetitivne narave ravno nasprotno načelo.

2 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

3 Ur. l. RS, št. 97/07 in nasl.

4 Odločba Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-213/15 z dne 28. septembra 2016.

5 Božič Penko, A.: Razmislek in sodna praksa Vrhovnega sodišča o nekaterih aktualnih vprašanjih odškodninskega prava v zvezi z nepremoženjsko škodo, v: Verbajs, G., in drugi: Pravni letopis. IUS Software (GV Založba), Ljubljana 2016, str. 67-81.

6 Walker Smith, B.: Tesla and Liability, https://cyberlaw.stanford.edu/blog/2015/05/tesla-and-liability (18. 1. 2018). Več o tej temi v: Jakšić, J.: Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence? PP, št. 43/2017, str. 17-19.

7 Walker, J.: Fifty Shades of Grey Area: Autonomous Car Liability, https://www.smithslawyers.com.au/blog/road-safety/fifty-shades-of-grey-area-autonomous-car-liability (18. 1. 2018).

Iz Jezikovne svetovalnice: magistrandka ali magistrantka?

Datum objave: 31. January 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

Uradni strokovni (po bolonjskem študiju) ali znanstveni (po predbolonjskem študiju) naziv, pridobljen na podiplomskem študiju, je magister oziroma magistrica. Izraz magistra je praktičnosporazumevalni izraz za (diplomirano) farmacevtko.

Med paroma izrazov magistrand in magistrant ter doktorand in doktorant pa obstaja pomembna pomenska razlika. Tvorjenki na -and označujeta posameznika, ki se pripravlja na magisterij/doktorat, tvorjenki na -ant pa posameznika, ki je magistrski oziroma doktorski študij že zaključil. Tako razliko v pomenu kažejo geselski sestavki v slovarskih priročnikih, v rabi pa razlikovanje ni dosledno izpeljano.

Tina Lengar Verovnik (februar 2017)

Vir: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1870/kako-razlikovati-med-magister-magistrand-magistrant

Izšel je znanstveni članek prof. dr. Janje Hojnik

Datum objave: 26. January 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

Revija "RECIEL - Review of European, Comparative & International Environmental Law", ki je uvrščena v bazo SCOPUS je 25. januarja 2018 objavila znanstveni članek izr. prof. dr. Janje Hojnik z naslovom Ecological modernization through servitization: EU regulatory support for sustainable product–service systems.

Celoten članek si lahko preberete >>TUKAJ<<.

Abstract

The objective of this article is to analyse, from a regulatory vantage point, the deliberations on whether (or to what extent) servitization of the European industry can contribute to ecological modernization, in which new technology and business models lead to reduced consumption of natural resources. The article examines how regulatory institutions, in particular at the European Union level, can encourage potentials of servitization business models for ecologically sustainable growth. The article finds that while there are a number of legally binding and soft law frameworks, mechanisms and initiatives related to sustainability, their impact upon servitized European industry remains to be fully discovered. In the future, it will be important to move from incentives for resource efficiency and recycling towards mandatory standards, considering that currently several aspects of the servitization business trend are not bound by mandatory standards for assuring a green and sustainable industry. The challenge facing Europe will be the ability of Member States to agree on environmental standards and not to use them as a basis for regulatory competition.

Uspešno zaključeno študentsko tekmovanje pravnih fakultet ŠTUDENTSKA PRAVDA je doseglo veliko medijsko pokritost

Datum objave: 19. January 2018 | Datum poteka: 31. December 2018

Dne 13. decembra 2017 se je v prostorih Pravne fakultete v Mariboru, pod vodstvom dekanice dr. Vesne Rijavec, dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara, odvijalo tekmovanje študentov Študentska pravda. Gre za tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava. Tekmovanje je pedagoške, simulacijske in kompetitivne narave. Študenti so nastopili v vlogi odvetnikov pred sodnim senatom in tako izpopolnjevali svoje pravno znanje.

Senat je pri izbiri upošteval sledeče kriterije: profesionalnost nastopa (vedenje, drža, gestikulacija, tonaliteta glasu, privabljanje pozornosti…), vsebina govora (ali so v govoru predstavljene vse relevantne okoliščine oz. ali govor vsebuje irelevantne navedbe), odzivnost na vprašanja senata (ali se stranki sklicujeta na navedbe nasprotne stranke in argumentirano odgovarjajo nanje), upoštevanje časa in pravilnost oz. utemeljenost navedb.
V polfinalih so sodili:
1. polfinalna serija: dr. Andrej Ekart, dr. Miha Šošić, Peter Rižnik,
2. polfinalna serija: Alenka Zadravec, Andrej Kac, Suzana Bončina Jamšek.

Letošnja študentska pravda je bila še posebej atraktivna, saj je njena vsebina oz. simulacija vključevala primer prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženo samovozeče vozilo. Samovozeča vozila so tehnologija v razvoju in v preizkusu, kar predstavlja za zakonodajalce družbeno, socialno, politično in pravno velike izzive. Študenti so v pravdi skozi interpretacije našega pravnega reda iskali odgovore glede odgovornosti v primeru takšne prometne nesreče.

Tekmovalci so se srečali z vrsto pravnih vprašanj, med drugim tudi glede mednarodne pristojnosti, saj je v simulaciji šlo za tujega izdelovalca samovozečega vozila, prometna nesreča oz. škodni dogodek pa se je pripetil v Mariboru, glede aktivne in pasivne legitimacije, sosporništva, odškodninske odgovornosti in njene razbremenitve ter morebitne soodgovornosti oškodovanke. Vožnja v načinu avtopilot bi glede na trenutno ureditev v slovenskem pravu lahko bila protipravna (voznik mora imeti vozilo cel čas pod nadzorom), se pa je tekmovalce spodbujalo tudi k razmišljanju v smeri odgovornosti umetne inteligence. Ker področje ni izrecno pravno regulirano, je pravna argumentacija tekmovalcev zahtevala ne samo znanje prava, temveč med drugim tudi poznavanje trenutnih zmožnosti informacijskih tehnologij.

V finale sta se uvrstili ekipi iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (v sestavi Elizabeta Korenčan, Tilen Majnik, Anže Molan, Vid Žepič) in Pravne fakultete Univerze v Mariboru (v sestavi Špela Stanec, David Borlinič Gačnik, Nina Marin, Aljaž Sagadin, Aljaž Sekolovnik). Najkvalitetnejša je bila ekipa ljubljanske pravne fakultete, ki je nastopila v vlogi tožnika in je uspela s svojimi pravnimi argumenti prepričati senat (v sestavi podpredsednice Okrožnega sodišča v Mariboru dr. Urške Kežmah, odvetnice Vesna Gorjup Zupančič in odvetnika Andreja Poharja), da je glede na postavljene kriterije izvedla najbolje pravno in tudi sicer utemeljeno predstavitev.

Iskrene čestitke zmagovalcem Pravne fakultete Ljubljana in vsem ostalim tekmovalcem, ki so se izjemno potrudili pri primeru in poleg ostalih študijskih obveznosti pripravili odlično pravno argumentiranje primera in verodostojno zastopali svoja stališča pred senatom v sestavi sodnice, odvetnice in odvetnika ter občinstvom, ki je pozorno spremljalo obe strani tekmovalcev v Študentski pravdi.

Senat Univerze v Mariboru razpisal volitve rektorja Univerze v Mariboru

Datum objave: 16. January 2018 | Datum poteka: 5. June 2018

Senat Univerze v Mariboru je na podlagi 289. člena Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o volitvah rektorja Univerze v Mariboru, na svoji 8. izredni seji sprejel sklep o razpisu volitev rektorja Univerze v Mariboru. Za rektorja Univerze v Mariboru je lahko izvoljen redni profesor, ki je na Univerzi v Mariboru zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas, ki je javno priznan visokošolski učitelj Univerze v Mariboru in ki izkazuje, da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti; da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo, da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev. Rok za oddajo kandidatur je 19. marec 2018, vsa dokumentacija v zvezi z razpisom volitev bo objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru.

Kandidate za rektorja Univerze v Mariboru lahko predlagajo Senati članic Univerze v Mariboru in Študentski svet Univerze v Mariboru. Za kandidata za rektorja se lahko prijavi tudi javno priznan visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, redno zaposlen na Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, ki ga podpre s pisno izjavo, predloženo volilni komisiji, najmanj 30 visokošolskih učiteljev, redno zaposlenih na Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, med katerimi mora biti najmanj 16 rednih profesorjev. 

Kandidaturo za rektorja je potrebno dostaviti najkasneje do 19. marca 2018 do 12. ure (datum in ura dospetja ne glede na način dostave) v vložišče Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor, v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ! Kandidatura za rektorja Univerze v Mariboru«. 

Rektorja Univerze v Mariboru na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev: visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci; študentje in drugi delavci. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 5. junija 2018, morebitni drugi krog volitev pa bo 13. junija 2018.

Obisk KRIZNEGA CENTRA ZA MLADE V MARIBORU

Datum objave: 11. January 2018 | Datum poteka: 31. December 2018

Študenti 2. letnika so dne 11.1.2018, v sklopu predmeta Družinsko in dedno pravo, obiskali Krizni center za mlade v Mariboru, kjer so se seznanili z organiziranostjo, delovanjem in primeri iz njihovega osemnajstletnega delovanja. KCM deluje na področju varstva mladostnikov, ki zaradi, predvsem, družinskega nasilja ne morejo bivati v matični družini.

Na Univerzi v Mariboru deluje Center za podporo poučevanju UM

Datum objave: 9. January 2018 | Datum poteka: 31. May 2020

Univerza v Mariboru se je aprila 2017 prijavila na javni razpis »Vključevanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem pedagoškem procesu« in uspešno pridobila sredstva za financiranje triletnega projekta Didakt.UM.

Poslanstvo projekta Didakt.UM uresničuje novoustanovljena podporna služba na Univerzi, Center za podporo poučevanju UM. Center nudi podporo pedagoškemu kadru Univerze v Mariboru pri didaktični uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in vpeljavi sodobnih učnih praks (npr. kombinirano učenje, obrnjeno učenje, problemsko učenje, projektno učenje). Sodobne učne prakse v kombinaciji z IKT pomembno prispevajo k izboljšanju študijskih uspehov študentov in omogočajo na študenta osredotočeno poučevanje.

Center za podporo poučevanju UM s svojimi dejavnostmi in izobraževalnimi dogodki nudi celovito podporo pedagoškemu kadru UM na različne načine (tudi na daljavo). Več informacij najdete na varni spletni strani:
didakt.um.si
Pedagoški delavci ste vabljeni k sodelovanju s Centrom za podporo poučevanju UM!  
Center sprejema vsa vprašanja in naročila na podporo po elektronski pošti didakt@um.si.

V gosteh prof. dr. Elżbieta M. Goździak

Datum objave: 18. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Dne 14. 12. 2017 je Pravno fakulteto UM obiskala častna gostja, in sicer prof. dr. Elżbieta M. Goździak, izvršna direktorica Inštituta za študij mednarodnih migracij Univerze Georgetown in urednica znanstvene revije “International Migration”. Med drugim je poučevala tudi na Univerzi Howard, Fakulteti za socialno delo, v programu Socialno delo z razseljenimi populacijami.

Nedavno je napisala in souredila več knjig, kot so “New Immigrants, Changing Communities: Best Practices for Better America (z Micah N. Bump)”, “Data and Research on Human Trafficking: A Global Survey” (s Frankom Laczkom), “Beyond the Gateway: Immigrants in a Changing America” (s Susan F. Martin). Pravno fakulteto je obiskala v okviru programa "The Fulbright Specialist Program", ki poteka pod okriljem Oddelka za izobraževanje in kulturo ameriškega zunanjega ministrstva, v Sloveniji pa ga organizira Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.

Prof. dr. Elżbieta M. Goździak je predavala na temo "Remaining survivors".

Posvet Pravo in ekonomija, letos že desetič, uspešno za nami

Datum objave: 11. December 2017 | Datum poteka: 1. December 2018

V petek, 1. decembra 2017, je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekal že tradicionalni, deseti, posvet Pravo in ekonomija. Letos je potekal na temo digitalnega gospodarstva.

Udeleženci posveta so lahko po spodbudnem nagovoru dekanice, dr. Vesne Rijavec, poslušali zanimive teme predavateljev, ki so izpostavili različne izzive digitalizacije za pravo: zgodovinski pogled Od tradicionalnega v digitalno (dr. Boruta Holcmana), o izzivih digitalnega enotnega trga EU (dr. Janje Hojnik), o potrošniškem pravu v luči digitalizacije - denimo o tem, ali je uporabnik Facebooka potrošnik (Petre Weingerl), o izzivih digitalizacije za zavarovalništvo (dr. Šimeta Ivanjka in Lare Grušovnik), o izzivih digitalizacije za dokazovanje v pravdnih postopkih (dr. Tjaše Ivanc in dr. Urške Kežmah), dva referata na temo vpliva digitalizacije na delovna razmerja danes in v prihodnosti (dr. Darje Senčur Peček in dr. Valentine Franca), referat o tem, ali lahko v resnici govorimo o pametnih pogodbah ali pa so te le iluzija (dr. Nataše Samec Berghaus in Klemna Drnovška). Posvet pa sta zaključila referat o filtriranju uporabniških vsebin na internetu (dr. Matije Damjana) ter referat o informatizaciji javnega sektorja (Aljanke Klanjšek).

Udeleženci so soglašali, da so na posvetu izvedeli veliko novega, obenem pa je posvet pomenil izkaz našega zavedanja pomena digitalizacije za pravno stroko in znanost in začetek poglobljenih diskusij o izzivih na tem področju, ki bodo nedvomno zaznamovali kariero nove generacije pravnikov.

Intervju s prof. dr. Rajkom Knezom, predavateljem in ustavnim sodnikom, v novi številki revije UM UMniverzum

Datum objave: 7. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Vabljeni k branju intervjuja z rednim profesorjem dr. Rajkom Knezom, predavateljem na Pravni fakulteti UM, od spomladi tudi v častljivi funkciji ustavnega sodnika na Ustavnem sodišču RS. Beseda je tekla o pomenu nove funkcije, pogledu na življenje in delu na univerzi.

UMniverzum, interna revija Univerze v Mariboru, številka 5, november 2017

Pravna fakulteta je gostila priznane strokovnjake iz Bolgarije, Italije, Poljske, Rusije, Velike Britanije in Slovenije

Datum objave: 7. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 1. in 2. decembra 2017 potekal mednarodni posvet na temo manjšinskih skupnosti in ekstremnih gibanj v Evropi, ki ga je organiziral zaslužni prof. dr. Silvo Devetak s svojo ekipo sodelavcev. Na posvetu so sodelovali priznani strokovnjaki iz Bolgarije, Italije, Poljske, Rusije, Velike Britanije in Slovenije.

V interni reviji UM UMniverzum o dogodku Dan diplomacije, ki ga je organizirala ELSA v mesecu maju 2017

Datum objave: 1. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

V prostorih Pravne fakultete Maribor so se 10. maja 2017 v organiziaciji ELSA Maribor zvrstila predavanja, razprava in okrogla miza v okviru 1. dneva diplomacije. Poslušalci so imeli priložnost prisluhniti pomembnim gostom, aktivnim na področju zunanje politike RS. Celodnevna konferenca je bila vsebinsko razdeljena na tri sekcije.

Vir: UMniverzum, november 2017

Na Pravni fakulteti Maribor imamo najboljšo univerzitetno delegatko MUNLawS tekmovanja 2017: ANAMARIE POTRČ

Datum objave: 25. October 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru so se pod mentorstvom asistenta Jana Stajnka, med 20. in 22. oktobrom udeležili tekmovanja MUNLawS, ki je potekalo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tako tekmovalci Anamarie Potrč, Andrej Bitrakov in Alessandro Mirabelli, ki so sodelovali kot delegati v okviru Sveta za človekove pravice ZN, kot Tea Žgank, ki je prevzela vlogo sodnice pri Meddržavnem sodišču OZN, so se na tekmovanju odlično izkazali.

Posebej gre izpostaviti tekmovalko Anomarie Potrč, ki si je prislužila naziv Best University Delegate v okviru Sveta za človekove pravice ZN.

MUNLawS je tekmovanje v okviru Model United Nations (MUN) konferenc. Na teh se po pravilih postopka, ki veljajo za posamezen odbor mednarodne organizacije, obravnavajo pereče teme, ki pestijo mednarodno skupnost. Vsak delegat predstavlja po eno državo članico posameznega odbora, debata pa v celoti poteka v angleškem jeziku, kar pripomore ne le h krepitvi retoričnih in pogajalskih sposobnosti, ampak tudi k bogatenju besedišča.

Gre za tridnevno konferenco, namenjeno dijakom in študentom, ki vsako leto poteka na Pravni fakulteti v Ljubljani. Preteklih štirih konferenc se je udeležilo več kot 500 delegatov iz 30 držav in 4 kontinentov. MUNLawS 2017 predstavlja odlično priložnost za sodelovanje v diplomatskih razpravah o aktualnih temah v mednarodni skupnosti.

Za več vsebin obiščite spletno stran MUNLawS.
 

Za organizacijo tekmovanja in fotografije se zahvaljujemo Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

IZJEMEN DOSEŽEK: Revija Medicine, Law & Society v Web of Science (WoS)

Datum objave: 2. October 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Medicine, Law & Society je znanstvena revija, ki jo izdaja Pravna fakulteta Univerze v Mariboru dvakrat letno, v mesecu aprilu in oktobru. Pravna fakulteta Maribor objavlja revijo v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru, Pravno fakulteto Univerze Karla Franza iz Avstrije, Inštitutom za družbene vede iz Beograda, Srbija, Medicinsko fakulteto in Pravno fakulteto Univerze v Splitu in Pravno fakulteto Portucalense Infante D. Henrique iz Portugalske.