Zastavna pravica je v poslovnem prometu najpomembnejši instrument stvarnega zavarovanja terjatev. Zastavna pravica je izvedena stvarna pravica. Zato jo ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Ureditev zastavne pravice in nekaterih drugih institutov v SPZ je deloma nedosledna oziroma nekonsistentna. To v poslovni praksi povzroča številne probleme oziroma nejasnosti.

V začetnih poglavjih najprej razloženi splošni instituti stvarnega prava in splošna pravila o zastavni pravici. V nadaljnjih poglavjih pa avtorji obravnavajo posamezne podvrste zastavnih pravic tako, da pri vsaki razložijo njene posebne značilnosti in posebna pravila, ki se zanjo uporabljajo. Obravnavane so te podvrste zastavnih pravic:

–       hipoteka,

–       maksimalna hipoteka (ki v resnici ni zastavna pravica temveč je varovalna stvarna pravica),

–       zastavna pravica na terjatvi in fiduciarni prenos terjatve v zavarovanje (globalna cesija),

–       neposestna zastavna pravica,

–       finančna zavarovanja in posebna pravila ZFZ,

–       zastavna pravica na vrednostnih papirjih in

–       zastavna pravica na poslovnem deležu.

Poleg urednikov so avtorji posameznih poglavij še prof. dr. Miha Juhart, doc. dr. Gregor Dugar, dr. Blaž Hrastnik, mag. Damjan Orož, dr. Miha Šlamberger in Miha Verčko.

Vsi avtorji so si prizadevali, da razložijo pravna pravila in utemeljijo svoja stališča na podlagi analize položajev, ki nastajajo v sodobnem poslovnem življenju, in ob ustreznem upoštevanju značilnosti teh položajev in potreb sodobne poslovne prakse. Namen urednikov in avtorjev je z ustrezno sistematično analizo in poglobljeno razlago začrtati okvire sodobnega stvarnega prava, ki ustreza potrebam sodobnega življenja. Zato ima zbirka, v kateri izide knjiga Zastavna pravica, imenovana Sodobno stvarno pravo. V zbirki bosta urednika tudi v prihodnje urejala monografije o posameznih stvarnopravnih institutih.

.