Novice-mediji

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru: "Slovenija toži Evropsko komisijo", 24. julij 2017

Datum objave: 25. July 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Izr. prof. dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru: "Slovenija ima torej precej slabo statistiko uspeha svojih tožb proti Evropski komisiji. Morebiti se kaj popravi s tožbo glede terana."

Slovenija naj bi najpozneje do konca avgusta vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi domnevno nezakonitega sklepa o teranu. Gre za ničnostno tožbo, to je tožbo, ki se naperi proti ravnanju oziroma aktom institucij EU. Ta tožba se lahko vloži v dveh mesecih od objave spornega akta v Uradnem listu EU oziroma od njegovega uradnega obvestila tožniku. Tovrstne tožbe lahko vlagajo ne le države članice, ampak tudi institucije Evropske unije med seboj, kot (pod bolj strogimi pogoji) tudi posamezniki in podjetja.

To, da bi država članica tožila Evropsko komisijo, ni zelo redko, obenem pa tudi ne vsakdanja praksa. Pogosto bo šlo za izpodbijanje sklepov Evropske komisije, da je država članica kakšnemu podjetju podelila nezakonito državno pomoč ali pa da je nezakonito ravnala s sredstvi iz evropskih skladov, denimo s kmetijskimi. Tovrstni primeri pred Sodiščem EU večinoma ne sodijo med zelo odmevne, so bolj finančne narave in za njih študenti na pravnih fakultetah večinoma ne izvedo.

Izpostaviti moram, da je Sodišče EU v Luksemburgu sestavljeno iz dveh sodišč - Splošnega sodišča in Sodišča. Ker tožbe držav članic proti institucijam EU običajno ne posegajo v temeljna načela prava EU, jih Pogodba dodeljuje v reševanje Splošnemu sodišču EU, to je sodišču, ki je en rang pod Sodiščem (slednje je pristojno za morebitne pritožbe zoper odločitve Splošnega sodišča ter za obratne tožbe, to je Komisije proti državam članicam, ki jih je tudi številčno bistveno več kot tožb držav proti Komisiji). V tem smislu statistika Splošnega sodišča za leto 2016 kaže, da je to sodišče od slabih 1000 primerov, ki jih je lani dobilo v reševanje, prejelo tudi 30 tožb držav članic. A vse te tožbe niso nujno naperjene zoper Evropsko komisijo, nobena med njimi pa ni bila tako odmevna kot tožba Slovaške proti Evropski komisiji iz konca leta 2015 zaradi sklepa o premestitvi 120.000 iskalcev azila med države članice - tožba, ki je EU razdelila na dva dela.

Med presojenimi odločitvami iz zadnjih mesecev najdemo denimo kar tri tožbe Francije proti Evropski komisiji; v dveh primerih je Evropska komisija finančne injekcije v francosko družbo za pomorski promet (iz leta 2008 in 2013) označila za nezakonito državno pomoč in Splošno sodišče EU je ta sklepa potrdilo, družba pa je morala dvakrat po 220 milijonov evrov vrniti v francoski proračun. V tretjem primeru je Francija izpodbijala sklep Komisije, da francoske garancije posebnemu inštitutu za bencin predstavljajo nezakonito državno pomoč. Splošno sodišče se s tem ni strinjalo in je odločilo v prid Francije. V prid države članice je Splošno sodišče tudi odločilo v primeru Nemčije, ki je po privatizaciji zvezne pošte še naprej plačevala v pokojninski sklad za delavce. Po oceni Komisije je nezakoniti del te državne pomoči znašal med 500 milijoni in milijardo evrov, a Splošno sodišče tega sklepa Evropske komisije ni odobrilo. Splošno sodišče je torej neodvisni razsodnik med državami in institucijami EU, včasih zmagajo prve, drugič druge. Da bi obstajala statistika uspeha držav članic v tožbah proti institucijam EU, mi ni znano, njeno pripravo pa bi oteževalo tudi dejstvo, da sodba lahko tudi zgolj delno pritrdi tožbi.

Sicer pa je napačno domnevati, da bo tožba Slovenije zaradi terana prva tožba proti Evropski komisiji. Iz iskalnika Sodišča EU razberem, da je bilo doslej šest takih tožb, od leta 2011 približno ena na leto, od česar je v enem primeru Slovenija odstopila od tožbe, v preostalih petih pa je prišlo do sodbe, vendar nikoli v slovensko korist. Prva zadeva se je nanašala na revizijo kmetijskih površin na Goriškem, kjer sta dva inšpektorja ugotovila, da so njive v naravi manjše od deklariranih na zahtevkih za kmetijske subvencije. Komisija je takrat uporabila pavšalni 5-odstotni popravek in od Slovenija zahtevala vrnitev približno milijon in pol evrov v evropski kmetijski sklad. V tožbi proti temu sklepu Slovenija ni uspela. Zelo podobna zadeva se je ponovila še leta 2016, ko je Splošno sodišče pritrdilo Komisiji pri zahtevku, da mora Slovenija vrniti dobrih 300.000 evrov kmetijskih sredstev zaradi njihove porabe v nasprotju s pravom EU. Leta 2015 je sledila sodba v zadevi neplačanih carin, kjer je uvoznik sladkorja iz Hrvaške in Srbije presegel količine iz uvoznega dovoljenja in za vso to količino pri slovenskih organih dobil odpustek pri plačilu carin. Komisija je Sloveniji odredila, da zahteva plačilo dodatnega milijona carin (ki predstavljajo sredstva EU). Slovensko tožbo proti Komisiji je Splošno sodišče zavrglo.

V istem letu je bila objavljena sodba v zadevi Slovenije proti Komisiji zoper sklep Komisije o tem, da se proizvodnja sladkorja več ne financira iz sredstev EU. Ker je bila Slovenija o tem sklepu obveščena 22. decembra 2014, tožbo pa je vložila 6. marca 2015, Splošno sodišče ni imelo težkega dela pri ugotovitvi, da je Slovenija tožbo vložila prepozno (dvomesečni rok je potekel). Tri mesece po sodbi je Državno pravobranilstvo objavilo, da je disciplinska tožilka na zahtevo ministra za pravosodje v zadevi Tovarna sladkorja Ormož predlagala uvedbo disciplinskega postopka zoper državnega pravobranilca Lucijana Bembiča, ki je vložil omenjeno tožbo proti Komisiji. Končno je bilo leta 2016 odločeno še v tožbi Slovenije proti Evropski komisiji, s katero je bil izpodbijan sklep Komisije, da je bila 10-milijonska subvencija Elanu nezakonita državna pomoč. Do sklepa Komisije je prišlo po pritožbi nemškega proizvajalca smuči, Marker Völkl, konkurenta Elana, na Komisijo. Tudi v tem primeru Slovenija ni uspela in Splošno sodišče je tožbo zavrnilo.

Slovenija ima torej precej slabo statistiko uspeha svojih tožb proti Evropski komisiji. Morebiti se kaj popravi s tožbo glede terana.

Vir: http://www.vecer.com/slovenija-tozi-evropsko-komisijo-6283245